Kako varni smo kot udeleženci v prometu, je odvisno od številnih spremenljivk, toda v resnici lahko vplivamo le nase. Čeprav z leti pridobivamo izkušnje in postajamo potrpežljivejši, se hkrati spreminjajo tudi naše kognitivne sposobnosti in telesne lastnosti, kar vse vpliva na vožnjo, opozarja strokovnjak za promet Sebastijan Turk.

Pri Agenciji Republike Slovenije za varnost prometa se zato s projektom Sožitje še posebej posvečajo starejšim voznikom. Na različnih delavnicah jih obveščajo o novostih, izobražujejo o varni vožnji, opozarjajo na najpogostejše napake in z njimi obnavljajo znanje prve pomoči. A kot pravi Sebastijan Turk: "Starejši vozniki niso homogena skupina. Nekateri so pri 90 letih vitalnejši kot drugi pri 70."

Svetovalna vožnja, priložnost za osvežitev znanja

V Sloveniji imamo več kot 400.000 voznikov, starejših od 61 let. Čeprav imajo dolgoletne izkušnje, jih sodobna prometna realnost – od krožišč do asistenčnih sistemov – pogosto postavlja pred nove izzive. Eden izmed načinov, kako se z njimi soočiti, je svetovalna vožnja.

Da je osvežitev znanja lahko tudi prijetna izkušnja, so razkrili udeleženci svetovalne vožnje v Novem mestu. "Mi smo opravljali izpit, ko so bile razmere drugačne. Ni bilo semaforjev, ni bilo krožišč, ničesar ni bilo. Zdaj so novi znaki in treba jih je poznati," je povedala Breda Dominko. Njena kolegica Martina Picek je dodala: "V prometu se stvari hitro spreminjajo, in da nas čas ne bi povozil, se udeležujemo teh akcij – navsezadnje, da nas ne povozi še kaj drugega."

In kaj so odnesli od izkušnje? "Peljali smo se po cestah, ki jih poznamo, kjer je za nas vse rutina, a se je vseeno izkazalo, da marsičesa ne opazimo več. To je bila koristna izkušnja," je dejala Breda Dominko. Podobno vožnjo bi priporočila tudi drugim: "Vedno je dobro izvedeti kaj novega."

Asistenčni sistemi: pomoč, ne zamenjava

Pri varnosti v prometu nam danes lahko močno pomaga tudi sodobna tehnologija. Številni avtomobili že sami zavirajo, zavijajo, parkirajo in opozarjajo na ovire. A kot opozarja Mitja Jeseničnik, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju, moramo, če želimo te sisteme učinkovito izkoristiti, njihove funkcije najprej dobro poznati in razumeti.

Z več znanja se zmanjša tudi strah pred tehnologijo, ki je pri starejših kar pogost. Jeseničnik poudarja, da so asistenčni sistemi v veliko pomoč, a še vedno niso popolni: "Odgovornost za varnost ostaja pri vozniku, saj tehnologija ni nezmotljiva."

Kdaj je čas, da voznik neha voziti?

Enoznačnega odgovora na vprašanje, kdaj naj bi kdo prenehal voziti, ni. Dr. Andrea Margan z Inštituta za medicino dela, prometa in športa pojasnjuje, da je vse odvisno od posameznika – njegove samopodobe in dojemanja staranja.

S starostjo se namreč slabšajo vid, refleksi in gibljivost. A z realno oceno svojih sposobnosti in ustreznimi prilagoditvami lahko starejši še dolgo vozijo varno. Prav zaradi teh razlogov je zdravniško spričevalo pri podaljševanju vozniškega dovoljenja po 70. oziroma 80. letu obvezno. "Cilj pregledov ni izločanje, temveč zagotavljanje varnosti: najprej za voznika, potem pa za vse druge udeležence," poudarja dr. Margan.

Ko je največji izziv – parkiranje

Ni pa vse le v vožnji. Velik izziv je lahko tudi iskanje parkirišča, sploh v mestih. V rubriki Ah, ta splet predstavljamo mobilno aplikacijo EasyPark, ki voznikom pomaga pri iskanju in plačevanju parkirnih mest. Uporabna je tudi za tiste, ki niso najbolj vešči pametnih telefonov, a jih sodobne rešitve vseeno lahko razbremenijo.

Ceste so jo naučile več kot univerza

Navdihujoč konec oddaje pa prinaša Benka Pulko, legendarna motoristka in popotnica, ki je sama prevozila več kot 180.000 kilometrov in obiskala vseh sedem celin. "Cesta te nauči marsičesa, zlasti poslušati in spoštovati druge," pravi Benka, ki s svojo zgodbo navdihuje in opominja, da je prometna kultura del širše življenjske kulture – doma in po svetu.