vpliva jemanje nekaterih zdravil, pri ženskah zgodnja menopavza in dedni dejavniki.

Strokovnjaki priporočajo, da po 50. letu na spletu izpolnite vprašalnik FRAX in tako dobite oceno tveganja za razvoj bolezni. Pogovarjali smo se s predsednico Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in zastopnico bolnikovih pravic dr. med. Dušo Hlade Zore.

Za osteoporozo praviloma naj ne bi zbolevali mlajši, ampak naj bi bila bolezen starejših ljudi, predvsem žensk, vendar je čedalje več primerov mlajših in moških, čeprav v manjši meri.
Osteoporoza je bolezen, ki jo večinoma povezujemo z ženskami, saj je med bolniki skoraj 80 odstotkov žensk. Te so še posebej izpostavljene tveganju za osteoporozo, ker imajo manjšo kostno maso, v menopavzi pa zaradi upadanja estrogena kosti hitreje postanejo krhkejše. Realnost pa kaže, da je to bolezen, ki ne priznava neenakopravnosti. Najpogosteje se pojavi po 50. letu pri ženskah in nekoliko pozneje pri moških. Se pa večina moških premalo zaveda razširjenosti osteoporoze med njimi. Podatki kažejo, da bo v svojem življenju osteoporozni zlom utrpel vsak peti moški, starejši od 50 let, kar je precej več, kot so strokovnjaki ocenjevali včasih.

Za osteoporozo zbolevajo tudi mlajši, vendar je to pri njih po navadi posledica jemanja nekaterih zdravil ali bolezni. Za osteoporozo pri otrocih ni znanih vzrokov in je zelo redka.

Ali so kakšni značilni simptomi, zaradi katerih lahko posumimo na osteoporozo?
Pravimo ji tudi tiha bolezen, ker običajno ne povzroča težav, dokler se ne pojavi prvi zlom. Prvi znaki se pokažejo kot posledica značilnih osteoporoznih zlomov, ki jih lahko pri zlomih vretenc spremljata izrazito znižanje telesne višine in ukrivljen hrbet (grba). Prav zlomi zaradi osteoporoze so tisti, ki zmanjšajo sposobnost prizadetega, da skrbi zase, poslabša se tudi kakovost življenja bolnika in družine. Prav tako so vzrok zapletov, ki spremljajo osteoporozo - od dolgotrajne telesne nezmožnosti in bolečin zaradi zlomov do pljučnice, tromboz in nesposobnosti gibanja.

Kaj predlagate sorodnikom obolelih za osteoporozo?
Da po 50. letu izpolnijo vprašalnik FRAX, ki ga najdejo na spletu in izračuna oceno tveganja za osteoporozni zlom, ali odgovorijo na vprašanja o dejavnikih tveganja. Vprašalnik najdejo na spletni strani Zveze društev bolnikov z osteoporozo (wwww.osteoporoza.si). O rezultatih se lahko pogovorijo s svojim izbranim zdravnikom ali diplomirano medicinsko sestro v referenčni ambulanti. Predvsem pa, da živijo zdravo in opustijo škodljive navade in razvade.

Kaj poleg dednih dejavnikov, spola in starosti še privede do nastanka osteoporoze?
Tveganje za razvoj osteoporoze je večje pri ljudeh, ki se malo gibajo, kadijo, pijejo večje količine alkoholnih pijač in se nepravilno hranijo. Bolj ogrožene so ženske, ki so zgodaj zašle v menopavzo (pred 45. letom), in ženske z nizko telesno težo (pod 60 kg) in drobnimi kostmi. Veliko vlogo igra tudi dolgotrajno jemanje nekaterih skupin zdravil, predvsem glukokortikoidov, škodljiva so tudi nekatera zdravila za zdravljenje raka dojke in prostate, lahko tudi nekatera zdravila proti epilepsiji, ščitnični hormoni v prevelikih odmerkih in bolezni, ki vodijo k osteoporozi. Kadilke imajo višje tveganje za zlom kot nekadilke, ker prej vstopijo v menopavzo. Pomemben dejavnik za osteoporozo in zlome je tudi pretirano uživanje alkohola. Škodujeta že več kot dve enoti dnevno. Velja pa še opozoriti, da se v opitem stanju poveča tveganje za padce in s tem tudi zlome.

Osteoporoza lahko spremlja nezadostno delovanje spolnih žlez pri ženskah ali moških, bolezen ščitnice, ki izloča preveč ščitničnih hormonov, preveliko aktivnost nadledvične žleze in obščitničnih žlez, celiakijo, jetrne bolezni, kronične vnetne bolezni črevesa, bolezni kostnega mozga, revmatoidni artritis, ledvične bolezni, anoreksijo nervozo pri mlajših, presaditev organov.

Kako se lahko najbolje obvarujemo pred boleznijo? So dovolj zadosten vnos kalcija, gibanje in vitamin D?
S preprostimi ukrepi, kot sta opustitev kajenja in alkohola, upoštevanjem navodil o nujnosti gibanja na prostem, saj sonce vpliva na nastanek vitamina D, in pravilno prehrano z dovolj kalcija, beljakovin ter drugimi vitamini in minerali bi lahko prve znake bolezni premaknili v pozno starost ali jih celo preprečili. Vitamin D uravnava absorpcijo kalcija iz črevesja v kri in ugodno vpliva na delovanje mišic. S hrano ne moremo pokriti dnevnih potreb. Bolnikom z osteoporozo zdravnik predpiše vitamin D v obliki kapljic.

Pri redni telesni vadbi so pomembne tiste vaje, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti. To so hoja, hoja po stopnicah, ples, vaje z utežmi, poskoki, tai chi, počasen tek, vaje za ravnotežje. Pri vadbi je vedno potrebna previdnost, ki naj bo prilagojena starosti in telesni pripravljenosti, kar še posebej velja za bolnike, ki so že imeli osteoporozni zlom.

Kalcij je nujno potreben za kosti, delovanje srca, mišic, živcev in strjevanje krvi. Če zaužijemo premalo kalcija, se mora sproščati iz kosti, kar ima za posledico znižanje kostne gostote in zvečanje tveganja za zlome. Največ kalcija dobimo z mlekom in mlečnimi izdelki, najboljši vir je jogurt. Od nemlečnih izdelkov pa so viri kalcija tudi druga živila, na primer sardine, zelena listnata zelenjava, mandlji, suho sadje, stročnice ...

Kateri zlomi so najpogostejši zaradi osteoporoze? Menda so nevarni zlomi vretenc, ki jih je tudi težje odkriti.
Značilno za osteoporozni zlom je, da se kosti lahko zlomijo že ob najmanjšem naporu ali udarcu. Najpogostejši so zlomi zapestja, nadlahtnice tik pod ramenom, vretenc in kolka. Zlomi vretenc, ki so najpogostejši in najmanj prepoznavni zaradi osteoporoze, imajo za posledico zmanjšanje telesne višine, ukrivljeno hrbtenico, zato se višina bolnikov zmanjša in plašči, krila in hlače postanejo predolgi.

Komu priporočate obisk centrov za merjenje kostne mase (DXA)?
Centri za merjenje mineralne kostne gostote so navzoči že vrsto let in Slovenija je z njimi dobro pokrita. Več let je bilo merjenje mineralne kostne gostote z napravo DXA zlati standard za postavljanje diagnoz osteoporoze. Mineralna kostna gostota (MKG) je pomemben dejavnik, vendar ne edini. Trdnost kosti je namreč odvisna od dveh dejavnikov: mineralne kostne gostote, ki jo lahko izmerimo z napravo DXA, in kakovosti kosti. Z računalniškim modelom FRAX pa lahko na osnovi podatkov, kot so starost, telesna teža, višina, zlom kolka pri starših, predhodni zlomi, uporaba nekaterih zdravil, podatki o nekaterih boleznih, čezmerno uživanje alkohola, izračunamo verjetnost za zlom v naslednjih desetih letih.

V skladu s slovenskimi smernicami za zdravljenje osteoporoze tako izbira zdravljenja ni več odvisna le od rezultatov meritev DXA, ampak je ključen tudi seštevek dejavnikov tveganja, ki posredno pokažejo kakovost kosti. Običajno ga uporabljamo pri moških, starejših od 50 let, in ženskah, starejših od 40 let, ker je pri mlajših, če ni dejavnikov tveganja, verjetnost zloma majhna.

Kako poteka zdravljenje?
Za zdravljenje osteoporoze so pomembni zdrav življenjski slog, prehrana z dovolj kalcija in beljakovin, vitamin D in jemanje predpisanih zdravil. Naš glavni cilj je, da odkrijemo in zdravimo posameznike z visokim tveganjem za osteoporozne zlome. Pri nas imamo na razpolago vrsto učinkovitih zdravil za zdravljenje osteoporoze in lahko rečemo, da se skoraj za vsakega bolnika najde zdravilo, ki mu bo pomagalo.

Ko je potrebno, nam zdravnik za zdravljenje osteoporoze predpiše zdravila, vendar jih bolniki pogosto ne jemljejo redno in zdravljenje včasih tudi sami prekinejo. Vzroki so različni: zdravljenje osteoporoze je dolgotrajno, pri jemanju zdravil je treba upoštevati posebna navodila, pojavijo se stranski učinki. Vendar nas našteto ne sme odvrniti od jemanja zdravil, ampak se raje odločimo za pogovor z zdravnikom. Dobro sodelovanje zdravnika in bolnika je pogoj za uspeh zdravljenja.

Ali v družbi dovolj naredimo za to, da so ljudje obveščeni?
Čeprav je bilo veliko narejenega, ne moremo reči, da v družbi dovolj naredimo za obveščanje in ozaveščanje bolnikov z osteoporozo. Vedno so možnosti za izboljšave.

Izobraževalni programi zveze in društev so precej prispevali k splošni ozaveščenosti o osteoporozi, še več pa želimo storiti pri ozaveščanju posameznikov. Menimo namreč, da se poznavanje osebnega tveganja za osteoporozo lahko izboljša, zato je naše delo usmerjeno v informiranje, izobraževanje in spodbujanje mladih in starejših, žensk in moških, da bi svojim kostem posvečali večjo pozornost že takrat, ko so te še zdrave, in s tem bolezen premaknili v pozno starost. Preventiva se namreč ne začne šele po 40. letu, ampak že v mladosti. K informiranosti bolnikov so pripomogle tudi referenčne ambulante.

Kako je v Sloveniji poskrbljeno za bolnike z osteoporozo?
Lahko bi rekla, da so slovenski bolniki deležni dobre oskrbe. Na razpolago so tako rekoč vsa zdravila za zdravljenje osteoporoze, ki jih poznajo v svetu in se predpisujejo v breme zdravstvenega zavarovanja. Prav tako je program osteoporoze uvrščen v program dela referenčnih ambulant. Kostno gostoto z aparaturo DXA si lahko izmerimo v več kot 40 centrih. Je pa res, da je pregled samoplačniški razen za bolnike s sekundarno osteoporozo, in tu bi potrebovali spremembo. Strokovnjaki in društva se trudimo, da bi bila ta preiskava vsaj za rizične skupine, to je tiste z dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze in njenih posledic, uvrščena med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z ministrstvom za zdravje sodelujemo že vrsto let in pridobivamo sredstva s prijavami na javne razpise za programe varovanja in krepitev zdravja, vendar so ta precej omejena, saj je zanimanje veliko in z njimi lahko le delno pokrijemo naše potrebe.

Številne informacije in nasvete lahko bolniki dobijo tudi na zvezi in društvih za osteoporozo.
Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (ZDBO) je bila ustanovljena leta 2000 s sedežem v Ljubljani, vendar deluje na celotnem področju Slovenije. Združuje 18 društev, ki pokrivajo različne slovenske pokrajine in v svoje programe vključujejo okoli 6.000 rednih in častnih članic in članov. Svojo dejavnost opravljamo v sodelovanju s prostovoljci. Zveza prek svojih članov izvaja humanitarne dejavnosti in deluje pretežno na usklajevanju in zadovoljevanju skupnih in širše javnih interesov na področju zdravstvenega izobraževanja ter skrbi za zdravstveno, socialno-humanitarno zaščito bolnikov z osteoporozo in ljudi, ki jih posredno ali neposredno ogroža osteoporoza.

Sodelujemo tudi z mednarodnimi organizacijami z namenom izmenjave izkušenj in pripravo skupnih stališč. Zveza društev bolnikov z osteoporozo je članica Mednarodne Fundacije za osteoporozo (International Osteoporosis Foundation-IOF) s sedežem v Nyonu v Švici. Povezujemo se tudi z drugimi društvi in strokovnjaki z različnih področij (endokrinologi, revmatologi, fiziatri, zdravniki družinske medicine in strokovnjaki s področij gibanja in prehrane).

Posebej velja omeniti svetovni dan osteoporoze 20. oktober, ki ga vsako leto zaznamujemo z različnimi dejavnostmi, katerih skupni cilj je spodbuditi ljudi vseh starostnih skupin, da naredijo ključne korake za zagotovitev temeljev za zdrave kosti in mišice. Najpomembnejše sporočilo vsakoletnih dejavnosti je: IMEJTE RADI SVOJE KOSTI ‒ MISLITE NA PRIHODNOST.

V okviru zveze pa izdajate tudi glasilo Sončnica. Koliko časa že izhaja?
Glasilo Zveze društev bolnikov z osteoporozo izhaja že več let, in sicer dvakrat letno. Članice in člani naših društev ga prejemajo brezplačno, prav tako posamezni zdravstveni domovi, centri DXA in udeleženci presejalnih meritev mineralne kostne gostote z ultrazvokom, ki jih organizirajo zveza in društva.

Izkušnje o spopadanju z osteoporozo sta z nami delili Beba Pangos in Desanka Žnidaršič.

Beba Pangos:
Prve informacije o osteoporozi sem dobila na spletu in nato v društvu, v okviru katerega imamo vsako leto več predavanj o različnih temah, povezanih s staranjem. Vse to mi je pomagalo, da sem tudi sama resneje pristopila k bolezni. Dvakrat tedensko hodim na redno telesno vadbo pod vodstvom fizioterapevta, imamo pa tudi plavanje v URI-ju Soča. Vadba je prilagojena bolnikom z osteoporozo, tako da naj bi nas krepila, in zagotovo pomaga.

Poleg prehrane je pomembna tudi dejavnost.

Na terenu izvajamo različne dejavnosti, na primer meritve kostne mase. Tu ljudje dobijo veliko informacij, prav tako v zloženkah, ki izhajajo v okviru društva. Udeležujemo se več dogodkov po Ljubljani ter tudi po društvih in dnevnih centrih. Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi pritegnili tiste, ki se manj gibljejo, in jih motivirali. Tako imamo vsak prvi četrtek v mesecu neobvezno srečanje, ki vključuje krajši pohod in druženje ob kavi. Poleg tega se tudi spodbujamo in bodrimo drug drugega v trenutkih zloma ali kakšne druge bolezni. Vsak lahko dobi nekaj od vključenosti v družbo. Veliko je treba delati in poskrbeti zase.

Desanka Žnidaršič
Z osteoporozo sem se srečala že zelo zgodaj, in sicer pri 40. Pri 50 letih mi je zdravnica predlagala meritve kostne mase in ugotovili so, da imam osteopenijo, zatem je sledila osteoporoza. Nato sem začela jemati zdravila enkrat tedensko, ker sem imela verjetno premalo kalcija in vitamina D. Vključila sem se tudi v društvo, kjer sem dobila informacije in literaturo, redno se udeležujem predavanj, ker vedno izvem kaj novega. Ne pretiravam s stvarmi, veliko se vozim s kolesom, hodim peš in sem na zraku v vsakem vremenu, včasih grem tudi v toplice.