Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 med ključnimi cilji navaja zmanjšanje vnosa soli med prebivalci za 15 odstotkov. Z namenom ugotavljanja stanja so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije, imenovano Manjsoli.si.

Manj kot pet gramov soli na dan dosega le 12 odstotkov odraslih prebivalcev

Glede na izsledke raziskave je povprečen vnos soli pri moških ocenjen na 11,7 grama soli na dan, med ženskami pa je vnos nižji, in sicer 8,7 grama na dan. Manj kot pet gramov soli na dan dosega le 12 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, in sicer 16 odstotkov žensk in osem odstotkov moških, so na spletni strani NIJZ-ja povzeli pojasnila koordinatorke projekta Manjsoli.si Urške Blaznik. Izsledki so sicer pokazali, da prebivalci zaužijejo manj soli, kot so pokazale prejšnje raziskave.

V sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko so na NIJZ-ju izvedli tudi do zdaj najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženem kruhu in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v prehrani. Raziskava je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah. Vzorec, ki so ga zbrali leta 2022, je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega so jih 117 pridobili pri večjih trgovcih in 61 v manjših pekarnah.

Vsebnost soli v belem kruhu se je od leta 2012 znižala za 12 odstotkov

Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belem kruhu večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, medtem ko je v celotni kategoriji kruha zaznati le sedemodstotno znižanje. Najnižjo povprečno vsebnost soli so ugotovili v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.

Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bosta za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli v populaciji potrebna nadaljevanje in okrepitev različnih aktivnosti in ukrepov, ocenjujejo na NIJZ-ju.

Poudarjajo, da lahko za nižji vnos soli marsikaj stori tudi sam potrošnik, in sicer z izogibanjem dosoljevanja in izborom živil, ki vsebujejo manj soli. Ta podatek je naveden na označbi, viden pa je tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš.

Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, na NIJZ-ju poudarjajo, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato vsem priporočajo, da pri nakupu vedno izberejo jodirano sol.