Koprive rastejo na tleh, bogatih z dušikom. Običajno se na opuščenih obdelovalnih površinah zasejejo same. Če jih želite zasaditi na vrtu, spomladi prenesite na gredo delčke korenin ali stranskih podzemnih poganjkov. Značilno je, da se zelo hitro širijo, kar lahko preprečite z nizko ograjo, ki jo do deset centimetrov zakopljete v tla.

Liste koprive nabirate od maja do avgusta, korenine pa pozno jeseni ali spomladi pred rastjo. Če nabirate večje rastline, liste ločite od stebel. Ob dotiku opečejo, saj se drobni laski zapičijo v kožo in v rano se zlije mešanica dražilnih snovi s histaminom, acetilholinom in mravljinčno kislino, je zapisal Janko Rode v knjigi Zeliščni vrt.

Iz mladih koprivnih poganjkov, ki vsebujejo veliko vitaminov A, C in K, lahko skuhate zeliščne in zelenjavne juhe, iz njih pripravite špinačo ali jih dodatek k sirnim namazom. Zaradi izrazito zelene barve jih lahko uporabljate tudi za obarvanje pirhov, alkoholnih pijač in živil.

Kot dobra soseda se kopriva obnese ob paradižniku, žajblju in sadnem drevju, saj zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi in dušika pospešuje rast in zvišuje rastlinam odpornost. Nekateri iz nje pripravijo prevrelko, s katero gnojijo rastline. Hladen izvleček iz kopriv ali razredčena brozga je uporabna kot škropivo proti ušem, gosenicam in pršicam.

V naravni kozmetiki iz kopriv pripravljajo pripravke za nego lasišča in odpravljanje prhljaja. Poparek pa lahko uporabite kot tonik za čiščenje kože. V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo pri ustavljanju notranjih krvavitev, odvaja vodo in čisti kri ter uravnava prebavo. Ureja celično presnovo in znižuje raven krvnega sladkorja, zmanjšuje slabokrvnost in utrjuje vezivo sklepov. Zunanje jo lahko uporabljate za kopeli, spiranje hemoroidov in lajšanje revmatičnih obolenj.