S pravočasnim prepoznavanjem krhkosti ali visokega tveganja za njen razvoj in ustreznim ukrepanjem lahko krhkost odpravimo, preprečimo ali pa se njena raven zmanjša. Po drugi strani bi se morali zavedati, da gre pri krhkih posameznikih za ljudi z visokim tveganjem za zaplete, čemur je treba prilagoditi načrt obravnave (zdravila, operacije ali druge posege), saj lahko sicer dosežemo učinek, ki je nasproten od pričakovanega, opozarja vodja Centra za geriatrično medicino UKC-ja Ljubljana Gregor Veninšek, s katerim smo se pogovarjali o pomenu prehrane in telesne dejavnosti na razvoj krhkosti.

Cilj vsakega posameznika bi moral biti, da ostane čim dlje neodvisen od pomoči drugih. Na to vplivajo številni dejavniki, med katerimi sta najpomembnejša telesna dejavnost in način prehranjevanja, sledita socialna mreža in obvladovanje informacijskih tehnologij, kar vpliva na dobro počutje in posledično zdravstveno stanje posameznika. Ravno našteti razlogi pa vplivajo na ranljivost oziroma krhkost starostnikov. Z upoštevanjem zdravstvenih smernic jo lahko odložite ali preprečite in si zagotovite daljše in bolj zdravo življenje, so zapisali na NIJZ-ju.

V projektu ADVANTAGE skupina strokovnjakov z različnih področij analizira stanje za obvladovanje krhkosti na osebni in družbeni ravni, na podlagi katerega bodo oblikovali smernice za prepoznavanje krhkosti, kako posameznikom svetovati in jih v nadaljevanju obravnavati.

Na razvoj krhkosti vpliva tudi ekonomski položaj ljudi
Primarna preventiva krhkosti obsega javnozdravstvene in individualne ukrepe, to je iskanje stanj, ki napovedujejo razvoj krhkosti, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni, ki prispevajo k njeni pojavnosti, predvsem pa motivacijsko svetovanje zdravega življenjskega sloga. "To pomeni, da pri posameznikih, ki so sicer lahko zdravi, ugotavljamo stanja, ki bi lahko v prihodnosti pripeljala do krhkosti. Javnozdravstveni ukrepi imajo pomembno vlogo pri preprečevanju krhkosti v populaciji in morajo nasloviti tudi socialno in ekonomsko vključenost. Na tej ravni ima veliko vlogo družba, ki naj bi omogočala ustrezno ekonomsko preskrbljenost populacije. Če ljudje nimajo finančnih sredstev, težje dostopajo do kakovostnih živil, so manj socialno vključeni in imajo posledično manj zdravih življenjskih navad," je na nekatere težave posameznikov opozoril Veninšek.

Sekundarna preventiva krhkosti pomeni prepoznavanje in obravnavanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na krhkost, in tu skušajo zdravniki v sodelovanju s pacienti raven krhkosti zmanjšati ali ustaviti njeno napredovanje, hkrati pa tudi preprečiti zaplete krhkosti. Na tej ravni se s posameznikom pogovorijo o njegovih prioritetah in pričakovanjih, o prehrani, telesni aktivnosti, vseh boleznih in zdravilih, ki jih jemljejo, pa tudi o njihovih telesnih zmožnostih in bivanjskih pogojih. Na tej ravni na primer ocenijo tveganje za padce, ki jih lahko preprečijo, zato se z osebo pogovorijo ne samo o vseh funkcionalnih in bolezenskih dejavnikih tveganja za padce, ampak tudi o tem, kaj naj spremenijo v samem bivalnem okolju.

Po 40. letu začne mišična masa postopoma upadati
"Fiziološka rast mišične mase se ustavi v tretjem desetletju življenja, v četrtem se prične njen postopen upad. Hitrost upada je odvisna od življenjskega sloga in bolezenskih stanj. Pogoja za vzdrževanje mišične mase sta poleg ustreznega vnosa energije tudi ustrezen vnos gradbenih elementov mišičnega tkiva (beljakovin) in telesna vadba, ki omogoča njihovo vgradnjo in ohranja funkcijo celotnega živčno-mišičnega kompleksa," je pojasnil Veninšek. Bolj kot so beljakovine, ki jih zaužijete, podobne tistim, ki so v vašem telesu, učinkoviteje se bodo vgrajevale v vaše telo. "Najlažje zagotovite ustrezen vnos beljakovin z uživanjem mesnih in mlečnih izdelkov, pri rastlinski hrani pa je treba več pozornosti nameniti kombiniranju in količini rastlinskih hranil. Če vnašamo beljakovine zgolj z rastlinsko hrano, mora biti celotna količina zaužitih beljakovin nekoliko večja."

Anaerobna vadba je ključna za ohranjanje mišične vadbe
Pri prehrani morate poskrbeti za zadosten vnos energije, mikroelementov ter beljakovin, ki so najpomembnejše. Ob tem je pomembna tudi ustrezna vadba. "Telesna vadba ne pomeni samo preprostega obremenjevanja mišic, ampak trening celega živčno-mišično-skeletnega kompleksa. Cilj vadbe ni samo izboljšanje vzdržljivosti, moči ali povečanje mišične mase, ampak tudi zagotavljanje ustrezne funkcionalnosti. Aerobna vadba (hoja, kolesarjenje, plavanja) je najprimernejša za preprečevanje pridobivanja maščobe in ohranjanje vzdržljivosti, vendar žal ni učinkovit način ohranjanja mišične mase. Za to je namreč ključna anaerobna vadba (vadba z lastno težo ali utežmi), zato je priporočljivo, da obe vadbi združite," je poudaril Veninšek.

Starejši naj bi zaužili vsaj 0,8 g beljakovin na kg telesne teže dnevno
Za starejše priporočajo strokovnjaki vsaj 0,8‒1,2 g beljakovin na kg telesne mase na dan. "Če je vnos manjši od priporočenega, se bo začela zmanjševati masa beljakovin v telesu, ker se bodo začele te razgrajevati. Če je starejša oseba podhranjena in ni zaužila priporočene količine beljakovin dnevno, se bodo mišice krepile s hrano, le dokler dnevni vnos ne bo presegel 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno," je pojasnil Veninšek. To pomeni, da lahko minimalen prirast mišic dosežete samo s prehrano samo v primeru podhranjenosti, v nadaljevanju pa le, če zadovoljiv vnos beljakovin kombinirate z ustrezno vadbo. Uživati morate uravnoteženo prehrano in porazdeliti beljakovinske obroke čez cel dan, tako da pri vsakem obroku zaužijete 20‒25 g beljakovin (na primer 100 g piščanca vsebuje 20 g beljakovin, 1 dl mleka pa približno 4 g).

Ljudem morajo biti dostopna znanja s področja zdravega življenjskega sloga
"Za zdrav pridelek je potrebna ustrezna izbira in priprava zemlje ter skrbno negovanje rastišča in rastlin vse do pobiranja pridelka. Pobran pridelek pa moramo, da bi ga z veseljem zaužili, ustrezno skladiščiti in iz njega pripraviti jed. Podobno je s preprečevanjem krhkosti. Kot družba moramo zagotoviti, da imajo njeni člani zagotovljeno možnost izbire življenja zdravega življenjskega sloga in so socialno vključeni. Vsak posameznik mora biti deležen znanja o zdravih življenjskih izbirah in imeti v vseh okoljih dovolj spodbude, da jih tudi udejanja."

Naloga javnozdravstvenega in kliničnega zdravstvenega sistema je preprečevanje razvoja in zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za razvoj krhkosti, zgodnje prepoznavanje krhkosti in preprečevanje njenih zapletov, vključno s tistimi, ki so posledica pretirane želje po zdravstveni obravnavi. Pomembna vloga kliničnega zdravstvenega sistema je, da z zavedanjem pomena krhkosti začne ločevati med starostjo in krhkostjo. Večina starejših ljudi ni krhkih in pri teh starost ne sme biti razlog za omejen dostop do zdravstvenih storitev. Poleg tega mora vsak posameznik ozavestiti, da lahko tudi v starosti na počutje in zdravje vpliva s svojimi življenjskimi izbirami, je zaključil Veninšek.

V okviru projekta želijo povezati različne deležnike in določiti merila, kako najhitreje prepoznati krhkost posameznika
Projekt Joint Action Advantage je projekt Evropske komisije, ki je razpisan na temo preprečevanja krhkosti. V njem sodeluje 22 članic in 40 partnerjev. "Nacionalni inštitut za javno zdravje vodi delovni paket upravljanje krhkosti na ravni posameznika. Delo smo razdelili na šest področij, ki se dotikajo zaznave, obravnave krhkosti, to so preventiva, klinično upravljanje krhkosti, prehrana, telesna aktivnost, zdravila in informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT)," je pojasnil vodja projekta doc. dr. Branko Gabrovec. Do zdaj so že zbrali podatke o dejanskem stanju krhkosti v sodelujočih državah. V prihodnosti se bodo posvetili raziskavi dobrih praks v državah članicah, ki ravno tako sodelujejo v projektu. Zanimali jih bodo njihovi programi, strategije in financiranje.

Cilj projekta je, da pripravijo dokument, ki bo prilagojen za vsako državo posebej glede na stanje in potrebe. "V Sloveniji geriatrična oskrba in krhkost nista dovolj razviti področji, zato opažamo veliko pomanjkljivosti. Naša družba se stara, zato želimo ta problema osvetliti in pripomoči k boljšemu sistemskemu upravljanju. V okviru projekta si želimo povezati čim večje število deležnikov, ki na tem področju sodelujejo," je pojasnil Gabrovec.

Po prepoznavi krhke ali predkrhke osebe mora biti naslednji korak zaviranje oziroma preprečevanje krhkosti
V tem letu želijo postaviti merila, kako bi bila obravnava krhkosti videti na primarni ravni in kako bi lahko več strokovnjakov z različnih področij sodelovalo. "Primarno zdravstveno varstvo potrebuje merila za hitro presejanje tistih, ki so že krhki ali predkrhki. S hitrimi testi želimo ugotoviti, kdo ima določena tveganja za krhkost, tako da ga lahko čim prej usmerimo v zdravstveno-vzgojni center ali referenčno ambulanto. Tam bo dobil priporočila glede nadaljnjega življenjskega sloga. S tem projektom želimo podati čim več uporabnih smernic, ki bodo v pomoč zdravstvenemu osebju pri svetovanju krhkim ali predkrhkim posameznikom."