UV-sevanje je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka, nanj pa lahko vplivamo, in sicer da se umaknemo soncu oz. se pred njim zaščitimo z oblačili ali zaščitnimi kremami.

Izpostavljenost soncu na koži pusti posledice, ene so vidne takoj, na primer porjavelost in opekline, druge pa se pokažejo šele z leti, med njimi so gube in pigmentni madeži, keratoze in tudi kožni rak, opozarja dermatovenerologinja Vesna Tlaker Žunter. Čeprav številni še vedno menijo, da je porjavela koža modna, ima to lahko neugodne posledice za kožo. Kot je pojasnila Tlaker Žunterjeva, vsako leto v Sloveniji odkrijemo 500 novih primerov kožnega raka, 100 ljudi pa zaradi te bolezni umre.

Ob tem je opomnila, da posameznik soncu ni izpostavljen le na dopustu, ampak vsak dan pri vseh zunanjih opravilih, zato je nujno, da pri tem poskrbimo za ustrezno zaščito.

Nesprejemljivo je, da so gradbeni delavci na soncu brez zaščite
Benedičičeva je opozorila tudi na hudo izpostavljenost delavcev, ki delajo na odprtem. V tujini je tudi izpostavljenost soncu med dejavniki tveganja za dela na prostem, pravi. "Treba bo pritisniti tudi na naše delodajalce, da bodo zaščitili delavce, ki delajo na prostem," meni. Kot nesprejemljiv primer je izpostavila gradbene delavce, ki sredi poletja na gradbiščih delajo brez vsakršne zaščite pred soncem.

Dermatologinji sta kot izjemno pomembno danes izpostavili tudi redno samopregledovanje kože. Vsakdo naj bi se enkrat mesečno pregledal, da odkrije morebitne sumljive spremembe na koži.