Osteoporoza je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in tudi eden glavnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov v svetu, saj zahteva velike stroške za zdravljenje. "Vsak tak zlom s posledicami stane okoli 30.000 evrov," je navedel. Letni stroški v ZDA so sicer okoli 19 milijard dolarjev, v Evropi pa 37 milijard. "Ocenjujemo, da bo čez deset let še 15 odstotkov več stroškov kot zdaj," je še dejal Čokolič.

V Sloveniji je letno 16.000 osteoporoznih zlomov, od tega približno 3000 zlomov kolka. Drugi najpogostejši osteoporozni zlomi so zlomi vretenc, zapestnice in nadlahtnice.

Osteoporozni zlomi pri moških se končajo slabše kot pri ženskah
Osteoporoza je bolezen krhkih kosti, ki prizadene predvsem starejše, večinoma ženske - med bolniki z osteoporozo je namreč kar 80 odstotkov žensk, razlog za to pa je med drugim menopavza, ki pospeši izgubljanje kostne gostote. Osteoporozo ima tudi okoli 20 odstotkov moških, ki pa utrpijo približno tretjino vseh zlomov. Pri moških se praviloma osteoporozni zlomi končajo slabše kot pri ženskah.

Prepoznavanje te bolezni se je s pojavom merjenja gostote kosti sicer izboljšalo, a v Sloveniji ostaja storitev samoplačniška. Ker si številni tega ne morejo privoščiti, se bolezen velikokrat identificira šele ob zlomu.

Čeprav je bolezen največkrat povezana s starostjo, njeni zametki nastanejo že v otroštvu. "Iz mladosti prenesemo premalo dote v starost. Če v mladosti ne uživamo dovolj kalcija, mleka in mlečnih izdelkov, se kost ne zgradi dovolj dobro in tako že začnemo z nižjo kostno gostoto. Glavni povod za to bolezen pa je menopavza, ki lahko pri ženski, če ima smolo, povzroči hitro izgubo kostne mase tudi po nekaj odstotkov letno," je pojasnil.

Vitamin D do 18. leta starosti
Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze sta nujna redna in primerna telesna dejavnost ter ustrezen vnos kalcija ter vitamina D v telo. Vitamin D, ki ga lahko dobimo iz sončnih žarkov, pomaga telesu vsrkati kalcij, ki ga telo nujno potrebuje za to, da se lahko naše kosti pravilno razvijejo.

Danes številni pediatri priporočajo, da se otrokom dajejo kapljice vitamina D ne le v prvem letu, ampak do 18. leta starosti. Čokolič to podpira, saj otroci danes veliko časa preživijo v zaprtih prostorih. "Tudi naša prehrana nam ne daje dovolj tega vitamina, v nasprotju z na primer Skandinavci, ki jim losos zapolni potrebe po vitaminu D," je opozoril.