V Sloveniji je letno 16.000 osteoporoznih zlomov, od tega približno 3000 zlomov kolka. Drugi najpogostejši osteoporozni zlomi so zlomi vretenc, zapestnice in nadlahtnice. Osteoporoza je bolezen, ki je nekoliko podcenjena, kar pomeni, da se ne zdravi toliko, kot bi bilo potrebno, pravi Kocjan. "Nezdravljenih žensk z osteoporozo, ki bi morale jemati zdravila, je v Sloveniji okoli 40 odstotkov, moških pa 60 odstotkov," je dodal. V Sloveniji imamo po njegovih besedah na voljo popolnoma primerljiv nabor zdravil za zdravljenje osteoporoze kot drugje po svetu.

Kot pojasnjuje strokovnjak, oskrba bolnikov z zlomi zdravstveno blagajno letno stane okoli 56 milijonov evrov. Okoli 13 odstotkov tega denarja gre za zdravila, 23 odstotkov za oskrbo bolnika, kot sta rehabilitacija in fizioterapija, preostalo pa za neposredno oskrbo bolnikov po zlomu.

Kocjan je julija za MMC dejal, da lahko zaradi hitrega staranja prebivalstva in nezadostnega ukrepanja v Sloveniji pričakujemo do leta 2025 povečanje števila zlomov na 22.000 letno in stroškov na 77 milijonov evrov.

Osteoporoza je bolezen krhkih kosti, ki prizadene predvsem starejše, večinoma ženske - med bolniki z osteoporozo je namreč kar 80 odstotkov žensk, razlog za to pa je med drugim menopavza, ki pospeši izgubljanje kostne gostote.

Vsak človek po 40. letu starosti začne izgubljati kostnino od pol do enega odstotka letno, pojasnjuje Kocjan. Ženske v zgodnjem obdobju po menopavzi, torej v petih oz. sedmih letih po menopavzi, izgubljajo bistveno več kostnine, tudi med tri in pet odstotkov letno. "Tako je jasno, da imajo ženske pogosteje osteoporozo in osteoporozne zlome. Delno je to posledica tudi dejstva, da ženske živijo dlje kot moški in da si izgradijo nižjo minimalno kostno maso, torej imajo manjšo zalogo za poznejše življenjsko obdobje," pravi Kocjan.

Osnovna preventiva pred osteoporozo je ta, da si do 30. leta izgradimo čim boljšo kostnino s čim višjo kostno maso. "Kostna masa je kot bančni račun, iz katerega potem v poznejšem obdobju jemljemo. Čim več imamo na bančnem računu, dlje časa smo brez posledic. Če pa ga imamo malo, pa pride do zlomov in osteoporoze prej."

Življenjski slog pomemben dejavnik
Dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze so po Kocjanovih besedah ženski spol, genetika, maksimalna kostna masa je od 60 do 80 odstotkov genetsko določena, preostalo pa je odvisno od življenjskega sloga. Pomembno je, da se zlasti v času izgradnje kostne gostote dovolj gibamo, uživamo zadostne količine kalcija, beljakovin, smo dovolj na soncu zaradi vitamina D in se izogibamo kajenju in alkoholu.

Takšne nasvete je dobro upoštevati tudi po 30. letu, torej še po tem, ko dosežemo maksimalno kostno gostoto. Kot pravi Kocjan, lahko tako upočasnimo izgubo kostne mase. Dodatno jemanje kalcija svetuje le tistim, ki ga s hrano ne morejo zaužiti dovolj.

Osteoporozo ima okoli 20 odstotkov moških, ki pa utrpijo približno tretjino vseh zlomov. Pri moških se praviloma osteoporozni zlomi končajo slabše kot pri ženskah. "Umrljivost moških pri zlomu kolka je večja kot pri ženskah, delno tudi zato, ker moški pogosto utrpijo zlome pri nekoliko višji starosti, pa tudi za moške je na žalost slabše poskrbljeno, ker osteoporoza v glavnem velja za žensko bolezen," pravi Kocjan.