Starejšim in kroničnim bolnikom priporočajo cepljenje predvsem proti gripi, tetanusu, pnevmokoknim okužbam in klopnemu meningoencefalitisu, saj zapleti pri nekaterih boleznih lahko resno ogrozijo njihova življenja in vplivajo na potek bolezni. Z dr. Marto Grgič Vitek z NIJZ-a smo se pogovarjali o priporočenih cepljenjih, mogočih zapletih po njih in prednostih.
Za katere bolezni, poleg gripe, pnevmokoknih okužb, klopnega meningoencefalitisa in tetanusa, še priporočate cepljenje, če govorimo o starejših?
Proti pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu in gripi se pri nas cepi zelo malo ljudi. Delež cepljenih proti tetanusu je med mlajšimi zelo visok, medtem ko nekateri starejši niso bili še nikoli cepljeni. To so cepljenja, ki jih priporočamo, še posebej za starejše. Na primer, za ošpice je zelo pomembno, da je zaščiten čim večji delež prebivalstva, kar starejša generacija je, saj so jih večinoma preboleli. V obzir pride kakšno dodatno cepljenje za tiste, ki več potujejo. Tem včasih priporočamo cepljenje proti tifusu in hepatitisu A, vendar je večina starejših to bolezen prebolela ali so se vsaj srečali z njo, tako da so prekuženi. Priporočamo tudi cepljenje proti noricam za tiste, ki mislijo, da jih niso preboleli, posebej, če so veliko v stiku z otroki. Sčasoma naj bi bilo na voljo tudi zdravilo proti pasavcu (herpes zoster).

S cepljenjem naj bi zmanjšali obolevnost, vendar nekateri kljub temu zbolijo ter posledično cepivu ne zaupajo več. Kje so razlogi?
Cepivo proti gripi je res manj učinkovito, ker smo navajeni, da so cepiva učinkovita blizu 100 %, kar pa ni nobeno. So pa visoko učinkovita, na primer 95 %, kar pomeni, da zaščitijo 95 % cepljenih. Pri gripi ocenjujejo, da je učinkovitost cepiva pri zdravih odraslih 50‒70 %. Pri starejših je lahko ta odstotek še nižji, medtem ko so necepljeni popolnoma izpostavljeni bolezni. Še vedno lahko veliko naredimo s cepivom, kljub manjši učinkovitosti. Posebej pomembno je, da s cepljenjem proti gripi preprečimo veliko težkih zapletov gripe. Seveda se zgodi, da kdo zboli kljub cepljenju, še posebej, kadar gre za slabo ujemanje med sevom, ki je v cepivu, in tistim, ki kroži, zato je v tem primeru lahko več obolelih. Sicer pa s cepljenjem vsekakor zmanjšamo tveganje za bolezen in težke zaplete bolezni.

Ali je cepivo proti gripi varno in kakšni so neželeni učinki?
Cepivo proti gripi je zelo varno, saj imamo ravno tu najmanj prijav neželenih učinkov, ker ga tudi že zelo dolgo uporabljamo. Neželeni učinki so po navadi blagi in minejo v nekaj dneh, najpogosteje se pojavi bolečina, rdečina, oteklina na mestu cepljenja, včasih glavobol, vročina, slabost, bolečine v mišicah. V primeru, da ima kdo dokumentirano hudo alergično reakcijo na jajca, bi se bilo smiselno posvetovati in oceniti tveganje, sicer pa za cepljenje ni zadržkov.

Pnevmokokne okužbe povzročajo različne bolezni in se pogosto pojavljajo tudi pri starejših od 65 let. Za katerimi najpogosteje zbolijo starejši in kolikšno tveganje nosijo za zaplete ali celo smrtnost?
Pnevmokoki povzročajo okužbe dihal in so med najpogostejšimi povzročitelji pljučnice. Lahko povzročajo tudi pnevmokokno sepso ali meningitis. To so težje okužbe, ki pri starejših bolnikih lahko povzročijo tudi smrt. Med odraslimi, ki zbolijo za pnevmokokno pljučnico, je smrtnost med 5‒7 %, med tistimi, ki zbolijo za sepso ali meningitisom, tudi več kot 10 %, pri starejših je ta odstotek lahko še višji. Sama pnevmokokna pljučnica je na primer lahko zaplet po gripi. Na vsak način je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za starejše smiselno in priporočljivo.

Na voljo imamo dve cepivi, in sicer polisaharidno, ki je že dlje časa na voljo, in novejše konjugirano cepivo, ki je že dve leti registrirano tudi za odrasle in starejše in je zelo učinkovito. Kontraindikacij tako rekoč ni, razen če bi bila znana hujša alergija na katero od sestavin cepiva. Neželeni učinki se redko pojavijo, npr. reakcija na mestu cepljenje, utrujenost, glavobol, zmanjšan apetit.

V katerih primerih starejšim priporočate cepljenje proti tetanusu?
Zagotovo priporočamo cepljenje ljudem, starejšim od 65 let, saj je to generacija, ki verjetno ni bila cepljena v rednem programu cepljenja. Pomembno je, da so ljudje zaščiteni s cepljenjem, preden se poškodujejo. Se pravi, da bi družinski zdravniki morali prav starejšim posvetiti več pozornosti glede cepljenja. V programu cepljenja je zapisano, da je za vse odrasle obvezno cepljenje proti tetanusu na vsakih deset let, kar pomeni, da bi morali biti odrasli na vsakih deset let revakcinirani. Predvsem je pomembno za tiste, ki niso bili nikoli cepljeni, saj imamo v Sloveniji še vedno obolele, pa čeprav že več kot 50 let cepimo proti tetanusu. To so po navadi starejši od 65 let, saj je to generacija, ki v mladosti ni bila redno cepljena v sklopu zdravstvenega sistema. Nezaščiteni morajo dobiti poleg cepiva ob poškodbi še zaščito z imunoglobulini, se pravi pasivno zaščito s protitelesi.

Kakšni so morebitni neželeni učinki pri cepljenju proti tetanusu in kdaj ga pri starejših odsvetujete?
Tudi po cepljenju proti tetanusu se včasih pojavijo reakcije na mestu cepljenja, včasih boleča roka, posebej če si odmerki sledijo v prekratkih razmikih, sicer so neželeni učinki zelo redki.

Pomladi se bomo znova začeli množično ukvarjati z dejavnostmi zunaj, dejavni pa bodo tudi klopi. Kdaj svetujete cepljenje?
Za starejše je vsekakor smiselno, da se cepijo, saj pri njih poteka bolezen teže, če pride do okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME), in v primerjavi z drugimi generacijami so stopnje obolevnosti pri starejših višje. Cepljenje se lahko opravi kadar koli, vendar priporočamo cepljenje v zimskem času, zato da bi oseba dobila dva odmerka cepiva že pred pojavom klopov oziroma da se zaščita vzpostavi pred sezono. Če se oseba cepi v sezoni in prejme šele takrat prvi odmerek, zatem pa dobi klopa, lahko kljub cepljenju zboli, saj po prvem odmerku še nima zaščite. Zaščita se vzpostavi šele v roku dveh tednov po drugem odmerku.

Za zaščito pred KME so potrebni trije odmerki cepiva za osnovno cepljenje, prvi poživitveni odmerek sledi čez tri leta, naslednji so na pet let, za starejše pa poživitvene odmerke priporočajo na tri leta. Ravno na tem področju bi lahko naredili zelo veliko, saj je Slovenija v samem vrhu po obolevnosti za KME. V povprečju imamo 200‒250 primerov letno, čeprav bi lahko velik del tega preprečili, če bi se ljudje pogosteje odločali za cepljenje. Tako pa imamo le okrog 7 % ljudi, ki se redno cepijo.

Kolikokrat se morajo ljudje cepiti proti gripi in pnevmokoknim okužbam?
Proti gripi se morajo cepiti vsako leto, proti pnevmokoknim okužbam cepimo odrasle enkrat, razen če imajo kakšne posebne zdravstvene indikacije. Proti pnevmokoknim okužbam je priporočljivo, da se cepijo tisti, ki imajo večje tveganje, da bodo zboleli. To so prebivalci nad 65 let in kronični bolniki. Praviloma je to enkratno cepljenje.

Kje so razlogi, da se ljudje ne cepijo?
Ljudje kot razlog največkrat navajajo strah pred neželenimi učinki. Pri gripi in pnevmokoknih okužbah bi bil lahko razlog neosveščenost, pri KME pa tudi finančni razlog, saj je cena visoka in tudi število odmerkov je večje.

Koliko bolezni oziroma okužb bi lahko preprečili, če bi ljudje resno vzeli opozorila NIJZ-a in drugih strokovnjakov?
Če bi se več cepili proti gripi, bi se izognili sami gripi in zapletom, ki lahko nastanejo po njej, morda tudi pnevmokoknim pljučnicam. Če bi se starejši cepili proti pnevmokoknim okužbam, bi lahko zagotovo preprečili velik delež težkih obolenj, ki jih povzročajo pnevmokoki, saj je to cepivo zelo učinkovito. Glede tetanusa so generacije, ki so šle skozi sistem cepljenja in so v mladosti dobile že več odmerkov, manj ogrožene. Tisti, ki niso bili nikoli cepljeni, pa imajo večje tveganje, da zbolijo.