Število bolnikov v zadnjih letih celo presega seštevek vseh obolelih za rakom dojke, prostate in debelega črevesa. Napovedi niso obetajoče, saj še vedno strmo narašča in je najpogostejša oblika raka na svetu. Z ustrezno zaščito pred sončnimi žarki pa lahko tveganje za nastanek kožnega raka zmanjšate oziroma preprečite.

Zaradi vse več obolelih zaradi kožnega raka so letos začeli projekt CANCON (European Guide on Quality Improvement in Comprehensive Cancer Control), v okviru katerega poteka kampanja Skinmama. Z njo želijo mlade opozoriti na tveganje, ki ga nosijo z daljšo izpostavljenostjo soncu brez ustrezne zaščite. Na spletni strani, ki je sicer v angleškem jeziku, saj je namenjena vsem mladim po Evropi, lahko dobite informacije o tveganem vedenju in navodila za samopregled kože. Z rednim pregledovanjem boste spoznali svoja znamenja in tako hitro opazili, če se kakšno spreminja ali se je pojavilo na novo, svetujejo na NIJZ-ju.

Redno in temeljito si pregledujte kožo
Še vedno je zagorela polt ideal lepote, na drugi strani pa večina ne pozna ali ne jemlje resno opozoril strokovnjakov o škodljivem vplivu delovanja UV-sevanja in posledic za zdravje. Nekaj splošnih navodil za pregled kože so podali tudi na NIJZ-ju. Samopregled kože vam bo vzel le od pet do deset minut. Postavite se pred ogledalo v dobro osvetljeni kopalnici ali drugem prostoru. Potrebovali boste tudi manjše ogledalo za pregled predelov kože, ki jih težko vidite. Na vsake tri mesece morate pregledati levo in desno stran telesa, ženske se preglejte tudi pod prsmi. Temeljito preglejte roke, podpazduhe, predele med prsti in nohte. Ravno tako noge, podplate in stopala. Pri pregledu lasišča si pomagajte z glavnikom. Na koncu ne pozabite še na zadnjico, dimlje in spolovilo.

Po 30. letu boste opazili na koži več znamenj, ki niso nevarna
Pri otrocih in najstnikih se pogosto pojavijo materina znamenja, po tridesetem letu starosti pa boste lahko zaradi staranja kože opazili benigne kožne tumorje, kot so živo rdeči angiomi ter rjave in hrapave seboroične keratoze oziroma starostne bradavice. Z leti jih na koži opazite vse več, vendar niso nevarni, je pojasnila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije s Klinike Doktor 24 v Ljubljani. Kožni rak so maligni kožni tumorji, ki se lahko neomejeno in nenadzorovano širijo in zasevajo po mezgovnicah in krvnih žilah v oddaljene organe. Smrtno nevarni so zasevki ali metastaze v jetrih, pljučih in možganih.

Kožni rak se lahko pojavi v treh oblikah
Ločimo tri vrste kožnega raka, in sicer bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Najpogostejši med njimi je bazalnocelični karcinom, saj predstavlja 80 odstotkov vseh kožnih rakov, vendar redko zaseva in je v večini primerov ozdravljiv. Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, starih nad 60 let, in sicer na obrazu, še posebej na vekah, ustnicah, ob nosu, na ušesih in licih. Tudi ploščatocelični karcinom je značilen za starejše ljudi nad 65 let, ravno tako se pogosto pojavi na obrazu, vratu, rokah ali podlahti. Pogosto nastane zaradi oslabljenega imunskega sistema, tveganje povečajo tudi kajenje, kronične rane in brazgotine, je pojasnila Mervičeva.

Zdravljenje melanoma je v več kot 90 odstotkih primerov uspešno
Med najnevarnejše, vendar najredkejše, uvrščajo melanom, ki je vzrok kar za 80 odstotkov vseh smrti v povezavi s kožnim rakom. Če ste bili več kot petkrat opečeni od sonca ali je kdo izmed družinskih članov zbolel za melanomom, se tveganje za bolezen podvoji, je pojasnila Mervičeva. Skrb vzbujajoč je podatek, da število obolelih pri beli populaciji v zahodnem svetu hitro narašča. Najboljša je preventiva, in sicer se izogibajte sonca med 10. in 16. uro oziroma uporabite zaščitna sredstva. Za uspešno zdravljenje je pomembno zgodnje odkrivanje, zato se čim prej odpravite k zdravniku ali dermatologu, če opazite sumljiva znamenja na koži, svetuje Mervičeva. S posebno preiskovalno metodo – dermatoskopijo ga odkrijejo v zgodnji fazi, zato je tudi možnost preživetja v zadnjih letih bistveno večja, in sicer več kot 90-odstotna.

Zdravljenje kožnega raka
Kožni rak običajno zdravijo kirurško, kar je tudi najučinkovitejše. Zdravljenje pa poteka tudi po drugih metodah, in sicer zamrzovanje, lasersko zdravljenje, fotodinamično zdravljenje in uporaba posebnih zdravil v obliki krem. Obsevanje ali radioterapijo uporabijo pri bolnikih, ki niso sposobni za kirurško zdravljenje ali kot dopolnilno terapijo ob kirurškem zdravljenju.

Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro ali se zaščitite z oblačili in pokrivali
Za kožo moramo poskrbeti že v mladosti, zato v času njegove največje moči raje ostanite v hiši ali poiščite senco, svetuje Mervičeva. Ob načrtovanju dejavnosti spremljajte tudi vremenske napovedi in vrednosti UV-indeksa. Če je ta 1 ali 2, ste popolnoma varni, ob vrednostih 7‒9 je izpostavljenost velika, pri vrednosti 10 se sončnim žarkom raje izognite.

Po drugi strani smo zaradi dela in različnih drugih opravkov pogosto izpostavljeni sočnim žarkom, zato Mervičeva svetuje, da se primerno oblečete in pokrijete. "Kožo v čim večji meri pokrijte z oblačili, ki naj ne bodo pretanka ali preredko tkana. Oblačila temnejših barv zaščitijo bolje kot svetlejša. Dostopne so tudi posebne tkanine, ki pred soncem odlično ščitijo in imajo oznako UPF (ultraviolet protection factor). Uporabite pokrivalo za glavo, ki naj dobro zaščiti obraz in uhlje. Oči zaščitite s kakovostnimi sončnimi očali."

Kožo zaščitite s kremami, losjoni, geli ali pršili
Kreme in druga sredstva za sončenje vsebujejo zaščitne filtre, ki vašo kožo zaščitijo pred škodljivimi UV-žarki. Fizikalni filtri so mineralni delci, ki UVB- in UVA-žarke odbijajo, da ne prodrejo v kožo. Kemični filtri pa kožo zaščitijo tako, da UVB- in UVA-žarke absorbirajo. "Na ta način zaščitijo kožne celice pred poškodbami, vendar se ob tem sčasoma porabljajo in postanejo neučinkoviti. Zato je treba nanos zaščitne kreme obnoviti vsaki dve uri."

Na pripravkih so oznake ZF ali SPF, ki pomenijo, kolikokrat dlje ste lahko na soncu brez pojava opekline, v primerjavi s tem, če bi bili popolnoma nezaščiteni. Na primer SPF 30 pomeni, da ste lahko na soncu 30-krat dlje, kot če pripravka sploh ne bi nanesli. "Za zaščito celotnega telesa potrebuje odrasel človek 35 ml zaščitne kreme, kar je približno dve veliki žlici. Ker kremo namažemo v pretankem sloju ‒ po navadi uporabimo le polovico ali celo tretjino priporočene količine, dermatologi svetujemo uporabo visokih ZF, 30 ali več, ki ob tanjšem nanosu še vedno zagotavljajo dobro zaščito," je pojasnila Mervičeva.

Če imate svetlo polt in redko porjavite, uporabite SPF 50 ali 50+, pri temnejši polti lahko uporabite pripravke s SPF 15‒30. Zaščitno kremo nanesite pol ure prej, preden greste na sonce, in sicer v dovolj debelem sloju in enakomerno, ter ponovite na vsaki od dve do tri ure, po kopanju in brisanju z brisačo. Predvsem pa ne pozabite namazati tilnika, ušes in stopal, je še opozorila Mervičeva.

"Starejši od 60 let si dobro zaščitite pred soncem predvsem obraz in plešasto lasišče pri moških, saj so to predeli, ki so v življenju prejeli največ UV-žarkov. Še posebej bodite pozorni na morebitne rdečkaste bunčice na obrazu, ki se povečujejo, ali ranice, ki se ne zacelijo. Moški naj si še posebej pozorno pregledajo trup, ženske pa noge, saj so to mesta, na katerih se najpogosteje pojavi melanom," je svetovala Mervičeva.

Kožo zaščitite pri vseh dejavnostih na soncu
Barvo polti oziroma fototip kože podedujemo, od tega je odvisno, kako se koža lahko tudi sama zaščiti pred neugodnimi vplivi sončnih žarkov. Veliko škode lahko povzroči sonce svetlopoltim ljudem in manj temnopoltim, ki tudi hitreje porjavijo. Največ tveganja za okvaro kože imajo otroci in mladostniki, zato je zelo pomembno, da ne dobijo sončnih opeklin, opozarja Mervičeva. Običajno se ljudje zaščitimo na morju in ob obisku različnih kopališč, pri delu na vrtu, kolesarjenju, hoji v hribe in drugih dejavnostih na prostem ob sončnem vremenu pa na zaščito ne pomislimo. Zato pride pogosto ravno v teh primerih do opeklin. Mervičeva svetuje, da se ustrezno zaščitite pri vseh dejavnostih, saj sonce sije povsod.

Bojana Lekše