»Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljate obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Pomembno je, da ste neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljate krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabite zaščitno kremo in oblačila ali se prestavite v senco,« je pojasnila Blaznikova. Foto: Reuters
»Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljate obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Pomembno je, da ste neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljate krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabite zaščitno kremo in oblačila ali se prestavite v senco,« je pojasnila Blaznikova. Foto: Reuters
Osteoporoza
Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje homeostaze kalcija in presnove fosfatov. Foto: MMC RTV SLO

Pomemben je v vsakem starostnem obdobju, saj vpliva na absorpcijo kalcija in fosforja, delovanje mišic, ohranjanje zdravih zob in gradnjo kosti ter delovanje imunskega sistema, je pojasnila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pomanjkanje lahko privede do bolečin v mišicah in zlomov
Do pomanjkanja vitamina D pride najpogosteje pri starejših in tistih, ki se morajo zaradi zdravstvenih omejitev soncu izogibati. Poleg tega se v starosti sposobnost tvorjenja vitamina D v koži zmanjša, kar je eden od razlogov za nastanek osteoporoze, je pojasnila Blaznikova in dodala, da je "za optimalen učinek vitamina D potreben tudi zadostne vnos kalcija". V obliki predpisanih kapljic ga dajejo tudi dojenčkom, saj vsebnosti v materinem mleku ne pokrivajo dojenčkovih potreb. Če otroka hranite z mlečnimi formulami, se o vnosu posvetujte z izbranim pediatrom. Z zmernim gibanjem na soncu naj za preskrbo z vitaminom D poskrbijo tudi nosečnice.

"Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje homeostaze kalcija in presnove fosfatov. Pri dojenčkih in malčkih pomanjkanje vitamina D vodi do bolezenske slike rahitisa, pri odraslih pa do demineralizacije in procesa razgradnje polno razvitih kosti. Pri odraslih so klinični znaki manj izraziti in se lahko kažejo tudi v obliki bolečin v mišicah, zmanjšani moči mišic in mišičnem tonusu, povečani občutljivosti za infekcije in pogostih zlomih," je pojasnila Blaznikova.

Na jedilnik uvrstite ribe, mlečne izdelke in jajca
Poznamo dve obliki vitamina D, in sicer vitamin D2, ki je predvsem v hrani rastlinskega izvora, ter vitamin D3, ki je v hrani živalskega izvora, medtem ko sta obe vrsti prisotni tudi v prehranskih dopolnilih. "Naravni viri vitamina D so ribje olje, sardine, losos, tuna, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki. Viri vitamina D so tudi z njim obogatena živila, kot so mleko, margarina in žita." V obliki prehranskih dopolnil ga strokovnjaki priporočajo le starejšim in tistim, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo na sonce. Odmerki vitamina D naj bodo zmerni in naj ne presegajo priporočenih dnevnih vnosov, o čemer naj se bolniki posvetujejo z zdravnikom, svetuje Blaznikova.

"Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljate obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Pomembno je, da ste neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in ne uporabljate krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabite zaščitno kremo in oblačila ali se prestavite v senco," je pojasnila Blaznikova.

Potreb po vitaminu D ni treba pokrivati vsakodnevno
"Potrebe po energiji in hranljivih snoveh, vključno z vitamini in minerali, so od človeka do človeka in od dneva do dneva različne ter odvisne od najrazličnejših notranjih in zunanjih vplivov. Referenčnih vrednosti oziroma določenih dnevnih potreb zato ni treba dosegati vsak dan, sploh pa ne z vsakim posameznim obrokom. Zadošča, če so potrebe pokrite v okviru enega tedna. Ker se z naraščajočimi vnosi zmanjšuje hitrost absorpcije določenih hranljivih snovi, naj bi priporočeni vnosi potekali karseda enakomerno," je pojasnila Blaznikova. Vitamin D se skladišči v maščevju, mišicah, jetrih in drugih tkivih, tako lahko organizem naredi tudi nekaj zalog.

Priporočljive vrednosti vitamina D na dan
"Priporočeni dnevni vnos vitamina D je enak za vse populacijske skupine in znaša 20 µg. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v letu 2016 objavila znanstveno mnenje glede potreb po vitaminu D, ki znaša 50 nmol/l 25-hidroksi vitamina D v krvnem serumu. Tako koncentracijo bi večina populacije (vključno z nosečnicami in doječimi materami) dosegla z vnosom 15µg vitamina D/dan. Za dojenčke med 7 in 11 mesecem starosti je ta vnos 10µg/dan. Podobno kot pri prvih priporočilih pa velja, da je tak vnos s hrano oziroma prehranskimi dopolnili potreben, če ni endogene tvorbe vitamina D, sicer je nižji ali celo enak nič", je pojasnila Blaznikova.

Previdno s prehranskimi dopolnili
"Znaki prekomernega vnosa vitamina D so zmanjšan tek, slabost, bruhanje, žeja, pogosto uriniranje, občutek utrujenosti, zmedenosti, nervoze in visok krvni tlak. Prekomerni vnos vitamina D ni možen s preveliko izpostavljenostjo soncu, lahko pa do tega privedejo visoki odmerki vitamina D v prehranskih dopolnilih."