Trojica upokojencev je Delovo tiskarno obiskala v okviru projekta Korak naprej, pogled nazaj, ki so ga izvedle študentke socialne pedagogike. V pilotni izvedbi projekta se je šest upokojencev vrnilo na svoja nekdanja delovna mesta, da bi obudili spomine na svoje delovnoaktivne dni in hkrati videli, kaj se je spremenilo. Tako se je na osnovno šolo v Horjulu vrnila nekdanja ravnateljica, na glavno blagajno na pošto se je vrnila dolgoletna poštna uslužbenka, trojica upokojencev se je vrnila v tiskarno, v Domžalah pa je svoje mlajše kolege v oddajnem centru Domžale RTV Slovenije obiskal gospod, ki je svoje življenje posvetil oddajnikom.

Pridružili smo se trojici, ki je obiskala Delovo tiskarno in si ogledala današnji proces tiskanja časopisa. "40 let sem delal v Ljudski pravici pri Zmajskem mostu, ki je propadla pred 19 leti. To je bila najboljša tiskarna v Sloveniji, tam sem delal od vajeništva do upokojitve," je ponosno povedal Marko Finec, ki se je izučil za klišarja, potem pa najprej delal kot fotograf, pozneje pa kot tehnolog in šef fotografije. "Zelo rad sem to počel."

Dolga leta je bil njegov sodelavec Rožinjan Šiška. "Marko je bilo tehnolog, jaz pa sem začel v ročni stavnici, kjer smo ročno postavljali črke za tisk. Zelo smo morali biti natančni," je dejal Šiško in ob tem kot iz topa naštel tipe črk na časopisu, ki ga je vzel v roke.

Trojica je z velikim zanimanjem spremljala voden ogled celotnega procesa tiskanja, ki se od njihovih časov razlikuje predvsem po hitrosti in izpopolnjeni tehnični opremi, drugačen pa je tudi papir, ki ga danes uporabljajo v tiskarnah.

Igor Meliva je delal v marketingu IMP-ja in je zato veliko sodeloval z različnimi tiskarnami. Nekoč je bilo v Ljubljani veliko tiskarn, večina pa jih danes ne dela več. "Delal sem s tiskarno Ljubljano, tiskarno Jože Moškrič, tiskarno Učne delavnice, tudi Delom in drugimi. Veste, tiskarji so bili vedno razred zase," je z nasmehom odgovoril in pojasnil, da je bilo z njimi veliko pogajanj. Čeprav je bil dolga leta bralec tiskanih medijev, se ni ustrašil računalnikov in kljub letom se je pogumno lotil učenja brskanja po spletu.

Kot so povedali ob koncu, se je pri tiskanju marsikdaj zgodila tudi kakšna neljuba napaka, če so jo ugotovili dovolj hitro, so takoj ustavili stroj in potem znova natiskali pravilno vsebino. "Tisti, ki dela, naredi napako. Najhuje je, če napako naredi tisti, ki že tako nič ne dela," je modro odvrnil Finec in dodal, da je bilo vedno veliko huje, če so naredili napako pri tiskanju knjige kot časopisa.

"Starejšim smo želele dati priložnost, da se za en dan vrnejo na svoje delovno mesto in tako podoživijo te občutke, da pogledajo, kakšne je bil tehnološki napredek, pa tudi, da srečajo morebiti še kakšne svoje nekdanje sodelavce," je korenine projekta opisala Sara Slokan, ena izmed štirih študentk socialne pedagogike, ki so projekt pripravile in izvedle. K sodelovanju so najprej pozvale domove za starejše in dnevne centre aktivnosti za starejše in Univerzo za tretje življenjsko obdobje. "Na zelo dober odziv smo naletele v DSO Bežigrad, kar nas je zelo razveselilo. Naša želja je, da bi projekt razvili še naprej, najprej nas čaka ocena pilotne izvedbe, potem pa naprej, saj smo naletele na dober odziv na obeh straneh," je še dejala.