Brata Avsenik sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno-zabavni glasbi - veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot 1.000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Prodali so več kot 36 milijonov nosilcev zvoka, za kar so prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno.

Avseniki so nastopili več kot 10.000-krat, domačo gorenjsko glasbo pa ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.

Predlani je Slovenski etnografski muzej Avsenikovo glasbo vpisal med slovensko nesnovno kulturno dediščino.

Razpet med glasbo in skakanjem
Kot najmlajši otrok Avsenikovih iz Begunj na Gorenjskem je Slavko Avsenik po končani osnovni šoli ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance, svoj osebni rekord, 74 metrov, pa dosegel v Planici. Skočil je 74 metrov. Leta 1952 se je poročil z Brigito, s katero sta tudi začasno prevzela gostilno Pri Jožovcu. Delal je tudi kot pletilec v Tonosi.

Zgodovina Avsenikov je nekoliko daljša od 60 let, saj je družinski kvartet Avsenik Pri Jožovcu igral že poprej. Zares pa se je začelo leta 1953, ko je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Skupaj z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde.

Ko se združijo na videz nezdružljivi inštrumenti
Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe. V kvintetu so nasploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej v nekem pogledu nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv.

Na Avsenikovi domačiji v Begunjah danes uspešno ohranjajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino Slavkove mednarodne kariere ter dosežkov, in sicer z založbo, muzejem, Galerijo Avsenik Hohner, glasbeno šolo in gostilno pri Jožovcu.

Natanko pred letom dni je radovljiška občina lansko 60-letnico Avsenikove glasbe zaokrožila s postavitvijo kipa v krožišču na avtocestnem izvozu za Lesce. Kip s klaviaturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom simbolizira Avsenikovo glasbo. Tedaj je Avsenik dejal: "Mislim, da to priznanje ni namenjeno samo meni in mojemu bratu, ampak vsem vam, vsem ljubiteljem naše glasbe."

Avseniku je bila posvečena tudi zadnja oddaja Slovenski pozdrav, ki si jo lahko ogledate s klikom na spodnjo povezavo.