Po podatkih policije je kaznivih dejanj nad starejšimi približno 5.000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.

Velika težava je, da strah, nemoč, sram in odvisnost starejšim preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili, ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege. Njihova delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi je skupaj z Društvom SOS pripravila protokol obravnave starejše osebe, ki doživlja nasilje. V njem so navedeni mogoči znaki in posledice nasilja ter zanemarjanja pri starejših, njegova uporaba pa je namenjena zaposlenim v zdravstveni negi, ki delajo s starejšimi.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je podrobneje oblikovala svoj protokol ukrepanja, če pri delu zaznajo nasilje nad starejšimi v družini.

Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da je med starejšimi od 50 let 7,4 odstotka takih, ki so že doživeli nasilje, med njimi je več žensk. V največ primerih, blizu 70 odstotkov, je šlo za besedno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi 10 odstotki ekonomsko nasilje.

V večini primerov, skoraj 60 odstotkov, so žrtve nasilje doživele doma, približno petina na delovnem mestu, na ulici pa okoli 15 odstotkov.

Največkrat so povzročitelji nasilja nad starejšimi družinski člani (tretjina primerov), v četrtini primerov so znanci, v 18 odstotkih neznanci, v desetini primerov pa sorodniki ali bližnji, ki niso družinski člani.

Ob tem je raziskava razkrila, da je nasilja manj, če se starejši vključujejo v socialne mreže in če sta tudi za družinske oskrbovalce zagotovljena pomoč in usposabljanje.