O tem se je Boštjan Močnik v torkovem Svetovalnem servisu pogovarjal z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem.

"Številka upokojencev je dokaj velika, če vemo, da se število zavarovancev manjša, število upokojencev pa veča, kar je v dani situaciji kar zaskrbljujoče," pravi Papež.

Letos na zavodu pričakujejo manjše število novih upokojencev kot v preteklih letih, ker reforma ZPIZ-2 že deluje v praksi in ker se zavarovanci zaradi strožjih pogojev upokojijo pozneje. Vsako letos na zavodu sicer "izgubijo" 10.000 upokojencev.

Katere e-storitve ima zavod?
“Mogoč je vpogled, kje se nahaja obravnavana zadeva, tudi višina pokojnine, in zdaj po novem smo uvedli tudi informativno osebno evidenco (IOE), kjer lahko vsak zavarovanec na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila pogleda v svoje podatke," je dejal Papež. To so na zavodu uvedli pred kratkim in predstavlja veliko pridobitev.

Od prvega januarja dalje lahko tako vsi, ki so ali so bili obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še niso pridobili statusa upokojenca, prek spleta preverijo svoje podatke.

IOE vključuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih in o obdobju zavarovanja. Trenutno je omogočen elektronski vpogled v podatke o obdobju zavarovanja in o osnovah od leta 1970 dalje.

Odprava starostne olajšave
Z letošnjim letom je bila odpravljena starostna olajšava nad 65 let, kar pomeni, da bo moralo z letošnjim letom večje število upokojencev plačati dohodnino. Tisti, ki si imeli prej olajšavo in so imeli do 1.300 evrov pokojnine, prej namreč niso plačevali dohodnine, zdaj pa bodo deležni zmanjšanja pokojnine.

Spremembe pri starostnih pokojninah
Kot pojasnjuje Papež, imamo še vedno tri vrste starostne pokojnine:

Za 15 let zavarovalne dobe za moške velja enako kot do zdaj, upokojijo se lahko pri 65 letih, pri ženskah pa se starost dviguje in je letos 64 let.
Pri 20 letih zavarovalne dobe se starost letos pri obeh dviguje za pol leta: pri moških je letos 64 let, pri ženskah pa 62 let.

Za pokojninsko dobo brez dokupa: za moškega je potrebna doba 40 let in starost 58 let in 8 mesecev, pri ženskah pa 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa ob starosti najmanj 58 let in 4 mesece; ob tem Papež pojasnjuje, da je mogoče tudi znižanje starostnih mej: zaradi bonifikacije, prištete dobe, otrok, dela pred 18 letom, služenja vojaškega roka, vendar to pride v poštev samo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in ne pri predčasni pokojnini.

Za predčasno pokojnino so tudi spremenjeni pogoji: zanjo je potrebno 40 let pokojninske dobe in starost 58 let in 8 mesecev za moškega, za žensko pa 38 let in 4 mesece pokojninske dobe ob starosti 58 let in 4 mesece. Tu torej ne pride v poštev nobeno znižanje starostnih mej, dodaja Papež.

Bistvena sprememba po ZPIZ-2 je ta, da se prostovoljna vključenost v obvezno zavarovanje ne šteje več kot pokojninska doba brez dokupa, prej se je pa štelo v delovno dobo. To je ena najbolj radikalnih sprememb, ker se ljudje potem ne morejo starostno upokojiti, ampak se lahko upokojijo predčasno, kjer pa so deležni malusov.

Najvišje izplačana pokojnina 2.300 evrov
Najvišje izplačana pokojnina lani je bila nekaj več kot 2.300 evrov. Kot je pojasnil Papež, tako pokojnino lahko prejema človek, ki je imel več kot 50 let pokojninske dobe in še druge starostne bonuse.

Celotno oddajo lahko poslušate spodaj.