Najnižje invalidske pokojnine se bodo tako iz sedanjih približno 500 evrov zvišale na približno 600 evrov, to je 22-odstotni skok, ki pa še vedno ne zadošča za preživetje, je bil jasen predsednik Zveze društev delovnih invalidov Peter Bršek. "Kdor lahko s takim zneskom preživi, mora biti – jaz bi rekel temu umetnik."

Po devetnajstih letih delovne dobe je invalid tretje kategorije z uničeno hrbtenico upravičen do 404 evrov, po novem bo prejel dobrih 600 evrov. Novo nadomestilo je še vedno nižje od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, pa je opozoril Goran Lukič z Delavske svetovalnice."A si ti delavci in delavke to zaslužijo? Da po 19 letih delovne dobe padejo pod minimalne življenjske stroške," še sprašuje pristojne.

Sorodna novica Podpisan dogovor o pokojninski reformi

Državni sekretar Igor Feketija je povedal, da so morali v okviru pogajanj upoštevati proračunske omejitve. "Invalidska pokojnina ni edini vir skrbi za invalide. V določeni meri se za njih poskrbi tudi s storitvami, ki so jih deležni. Če se tako oceni, so lahko deležni osebne asistence, lahko so deležni dodatka za pomoč in postrežbo," je pojasnil.

Problem so vstopni pogoji za pridobitev invalidske pokojnine. Delavka z več kot 11 leti delovne dobe te pravice nima. "Zato, ker ji do vstopnega pogoja manjkajo trije meseci. In kje živi? V revščini. Ta oseba mora vsakič znova vlagati nove prošnje za socialno pomoč," je opozoril Lukič in ob tem dodal, da se na Delavski svetovalnici povečuje delež obiskov invalidov.

"Gre za tiho pandemijo," je ocenil Lukič. Zaposleni pa prihajajo iz istih delovnih okolij – to so čistilni servisi, gradbeništvo ter proizvodnja.