V kulturnem popoldnevu človekovega življenja, kot obdobje po upokojitvi imenuje Carl Jung, pa vseeno ni vse rožnato, je pojasnila Šantejeva in dodala: "Ne želim predstaviti to obdobje s čistim optimizmom, saj je po drugi strani lahko tudi tragično. Prekinejo se številne socialne vezi, ki so človeka vezale na delovno mesto, poleg tega je to obdobje, ko se mora človek kar malo prisiliti, da razvije novo socialno mrežo, sicer lahko hitro ostane sam."

V pogovorih z njihovimi člani ugotavljajo, da se nekateri že pred upokojitvijo zanimajo, s čim si bodo zapolnili čas. Z vključitvijo v neko dejavnost spoznajo nov krog ljudi in tako lažje prebrodijo prehod iz delovnega obdobja v upokojitev. V človeški naravi je, da dlje časa ko odlašaš, težje je oditi od doma in začeti z nečim novim.

"Upokojitev je lahko za marsikoga stresna, saj gre za veliko spremembo v življenju, vendar danes ljudje ravnajo premišljeno, kar pomeni, da že vnaprej razmišljajo, s katerimi ljudmi se bodo družili in s čim si bodo zapolnili čas," je v pogovoru zatrdila Šantejeva. UTŽO je ena od možnosti, kjer ljudje dobijo novo znanje, se razvijajo naprej, spoznaj nove ljudi in se družijo z njimi.

Na UTŽO Trebnje z optimizmom in igrivostjo začenjajo novo študijsko leto
Obiskali smo dogodek v Mokronogu, kjer je Univerza za tretje življenjsko obdobje Trebnje, ki šteje skoraj 260 članov, predstavila program za študijsko leto 2018/2019, in člane pozvala k predlogom za soustvarjanje dogodkov, študijskih krožkov in delavnic. Na prireditvi UTŽO Trebnje so se ob začetku novega študijskega leta predstavili člani s plesom in glasbo, bodoči mentorji študijskih krožkov in delavnic pa so nagovorili vse tiste, ki še oklevajo ali ne vedo, kateri program bi izbrali.

Za popotnike ponujajo učenje tujih jezikov, za bolj aktivne ples, pohodništvo, aerobiko in nabiranje zelišč. Del programa je obarvan umetniško, saj se bodo člani urili v slikanju, kaligrafiji in ročnih delih, med drugim tudi v klekljanju. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Trebnje in Centrom za krepitev zdravja pa pripravljajo nov študijski krožek o zdravem načinu življenja.

Vseskozi skrbijo za zadovoljstvo članov
O prehodu iz delovno aktivne dobe v tretje življenjsko obdobje je predsednica UTŽO Trebnje Milica Korošec povedala: "Najprej te zaskrbi ali bo čas, ki smo ga prej namenili službi, zapolnjen. Ko pa stopiš na UTŽO in vidiš program, pa spoznaš, da ti zagotovo ne bo dolgčas. S pozitivno energijo ter željo po ustvarjanju in druženju poskrbimo za dobro počutje v skupinah. Na koncu je pomembno zadovoljstvo članov, česar se vsi veselimo."

Največ zanimanja med člani je za učenje tujih jezikov in računalništvo
UTŽO Trebnje deluje v sodelovanju s Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK Trebnje), ki članom univerze pomaga pri soorganizaciji krožkov in delavnic. "Delavnice so dobro obiskane, saj smo že pri oblikovanju upoštevali interese in pobude naših članov. Še vedno pa je največ zanimanja za zdravstvene teme, učenje jezikov, računalništvo ter umetnost. Nekateri programi delujejo že vrsto let, zato menim, da ravno z oblikovanjem krožkov sledimo potrebam in željam naših članov," je povedala direktorica CIK Trebnje Patricija Pavlič.

Tudi na ljubljanski UTŽO je največ zanimanja za učenje tujih jezikov, računalništvo in umetnostno zgodovino. "Umetnostna zgodovina ti približa umetnost, ki jo gledaš skozi neke druge oči. Poleg tega je to področje, ki ga večina sedanjih generacij UTŽO ni imela, zato si ga želijo bolje spoznati, še zlasti, da bolj razumejo in tudi prepoznajo zgodovinske ter druge kulturne spomenike na izletih in popotovanjih", je povedala Šantejeva.

Uporaba novih tehnologij omogoča lažje vključevanje v družbo in dobro informiranost na različnih področjih življenja
Obvladovanje tujih jezikov in računalništva je sredstvo za pridobivanjem novih znanj in spoznanj. "Če poznaš jezik, se lažje znajdeš z računalnikom in poiščeš informacije ter komuniciraš z ljudmi drugih držav. Učenje jezikov je vabljivo tudi zato, ker se v skupini učijo drug od drugega, spoznavajo zgodovino, običaje, kulturo nekega naroda," meni Šantejeva. Poleg družboslovja želijo nameniti del svojih programov tudi naravoslovju, na primer astronomiji, vrtnarstvu, rastlinstvu Slovenije idr.

Obvladovanje računalništva je danes nuja, da lahko ostaneš enakovredno vključen v družbo, pravi Šantejeva. "Smo v situaciji, ko je potrebno slediti novim trendom, saj vse več stvari lahko uredimo preko spleta s pomočjo računalnika, pametnega telefona ali tablice. Če nisi seznanjen z novo tehnologijo, si lahko v marsičem izločen. Tako da imamo v zadnjih letih od 20 do 30-odstotni porast prav na področju računalništva oziroma spoznavanja novih informacijskih tehnologij, kot so pametni telefoni in tablice." Tudi Koroščeva priznava, da je obvladovanje informacijskih tehnologij nujno potrebno, sicer so starejši prikrajšani za dostop do informacij, zato nove tehnologije sprejemajo pozitivno in vidijo v njih prednosti za lažje vključevanje v družbo in sledenje vsakdanjim dogodkom.

Cilj vključitve v UTŽO je tudi povezovanje z lokalnim okoljem
Na ljubljanski UTŽO imajo preko 3000 članov, zato je tudi nabor različnih dejavnosti zelo širok. Sodelujejo z ZDUS-om, saj se skupaj trudijo za čim večjo socialno vključenost upokojenih v družbo. V okviru izobraževalnih programov pa z različnimi institucijami, prostovoljnimi organizacijami in kulturnimi ustanovami. "UTŽO je prostor, kjer znanje prejemamo, ga med seboj izmenjujemo, delimo in ga uporabimo tudi v dobro skupnosti," pravi Šantejeva.

Povezovanje z lokalnim okoljem in vključenost v družbo sta zelo pomembni komponenti. "Naše plesne in vokalno-instrumentalne skupine sodelujejo že skoraj na vseh prireditvah, povabimo jih tudi na društva upokojencev, občne zbore, proslave, piknike. Tam pridejo tudi starejši, ki ne morejo več obiskovati univerze, zato jim z našimi nastopi popestrimo vsakdan in dogodke na ta način pripeljemo k njim domov," je povedala Koroščeva. Hkrati pa so tako kot v Ljubljani tudi v Trebnjem zelo vpeti v lokalno okolje, saj skušajo svoje delovanje približati čim večjemu krogu ljudi.

Šantejeva je poudarila, da ni cilj izobraževalnih programov, da so udeleženci v predavalnicah, ampak da se čim bolj vključijo v okolje in povežejo med sabo ter tako tudi na različnih dogodkih predstavljajo univerzo. S sodelovanjem v evropskih projektih pa omogočajo starejšim tudi vstop v javnost in mednarodno okolje.