Kdo je upravičen do pomoči na domu in kaj obsega?

Do pomoči na domu so upravičene osebe, ki so stare nad 65 let in zaradi starosti ali drugih razlogov niso sposobne za samostojno življenje, prav tako so to invalidne osebe, kronični bolniki ali zelo bolni otroci oziroma otroci s težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Storitve pomoči na domu v veliki meri sofinancirajo občine, pri čemer pa občine same odločajo o višini sofinanciranja, tako da so med občinami precejšnje razlike.

Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca poteka po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu, vendar največ 20 ur tedensko (zakonski predpis) - in tu je težava, ker bi marsikdo bil pripravljen plačati, pa mu tega izvajalci zaradi zakonske omejitve ne morejo omogočiti.

O tem, kako je organizirana pomoč na domu v Posavju, smo se pogovarjali z vodjo pomoči na domu na CSD-ju (Center za socialno delo) Krško Carmen Rajer in koordinatorko Bojano Naglič Benedik , informacije pa sta nam posredovali tudi direktorica CSD-ja Sevnica Danica Božič in višja svetovalka s CSD-ja Brežice Mojca Erlah.

Trenutno lahko centri za socialno delo (CSD) v Posavju nudijo pomoč vsem uporabnikom, ki zanjo zaprosijo, zato jim še ni bilo treba uvesti čakalnega seznama. CSD Krško pokriva dve občini, in sicer Kostanjevico na Krki in Krško, medtem ko CSD Sevnica nudi pomoč v Občini Sevnica, CSD Brežice pa v Občini Brežice. V Občini Krško izvajajo pomoč na domu tudi zasebniki, za občini Sevnica in Brežice pa o drugih izvajalcih pomoči nismo dobili podatka.

Koliko dni na teden lahko uporabniki zaprosijo za pomoč na domu v posamezni občini?
Uporabnikom v Krškem CSD Krško pomoč nudi vsak dan, tudi med prazniki in ob nedeljah, vendar pa je takrat cena višja. V Občini Kostanjevica na Krki je cena subvencionirane storitve ob nedeljah 9,24 evra, ob praznikih pa 9,90 evra, cena dostave kosila je ob nedeljah 2,31 evra, ob praznikih pa 2,48 evra. V Občini Krško je cena storitev ob nedeljah 6,30, ob praznikih pa 6,75 evra, dostava kosila ob nedeljah 1,58, ob praznikih pa 1,69 evra. Tudi CSD Sevnica nudi občanom Sevnice pomoč vse dni v tednu, od posameznika pa je odvisno, kolikokrat na teden jo potrebuje. Cena storitev je na CSD-ju Sevnica ob nedeljah in praznikih enaka kot med tednom. S CSD-ja Brežice so sporočili, da njihovi uporabniki potrebujejo pomoč od ene do ene ure in pol na dan oziroma od pet do osem ur na teden, ki jo lahko izkoristijo dvakrat na dan. Pomoč jim nudijo od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro.

Čas in vrsta pomoči sta različna pri vsakem uporabniku
Vrsta pomoči in čas za pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih ali v gospodinjstvu sta odvisna od vsakega uporabnika. Nekaterim dostavljajo samo kosila in se z njimi malo pogovorijo, drugi potrebujejo pomoč pri kopanju, kar lahko traja tudi do ene ure in pol, ali pa so pri njih trikrat na dan po pol ure, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer. Povsod izhajajo iz potreb občanov in predpisov, ki urejajo to področje. "Povprečni efektivni čas, ki ga je socialni oskrbovalec porabil za enkratno oskrbo pri uporabniku v letu 2013, je 41 minut," je povedala direktorica Danica Božič.

Na CSD-ju Sevnica so zapisali, da skladno s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev socialna oskrba na domu obsega naslednje sklope opravil:

- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb; vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
- gospodinjska pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo živil in pripravo enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov in odnašanje smeti; postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Dogovor o pomoči na domu lahko sklenejo z upravičencem, ki potrebuje pomoč pri najmanj dveh opravilih iz različnih sklopov, ki so navedeni zgoraj.

V vseh občinah upravičenci potrebujejo največ pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih, kot sta oblačenje in umivanje, v občini Brežice je na drugem mestu potreba po gospodinjski pomoči, v občini Krško pa prinašanje toplega obroka in potreba po ohranjanju socialnih stikov, kar se kaže tudi v občini Sevnica.

Pomembni sta zaupanje in medsebojno spoštovanje
Carmen Rajer s CSD-ja Krško je povedala, da se njihove oskrbovalke po navadi vrnejo z dela dobre volje. "Tudi sama sem se jim pridružila na terenu, ker sem hotela doživeti njihovo pot, in zdi se mi, da je bilo prav, saj je tudi svojcem to veliko pomenilo in ljudem, ki potrebujejo pomoč. Tako tudi lažje razumem njihove stiske, ko potrebujejo pomoč na poti, saj se morajo pogosto znajti same ob morebitnih težavah. Od vsega pa je bilo najlepše videti, kako se oni nasmejejo, ko jih zagledajo, saj se jim kar oči zasvetijo. Poleg tega imajo interne šale med sabo, pravzaprav postanejo zelo domači, saj se razvijeta zaupanje in medsebojno spoštovanje."

Pogosto je delo oskrbovalk spregledano
Na CSD-ju Krško poudarjajo, da je to še vedno socialna oskrba, zato so na prvem mestu socialni stiki. Včasih oskrbovancem več pomeni pogovor kot vse drugo, kar še spada k oskrbi na domu. Rajerjeva poudari, da je zelo pomembna duševna hrana, in doda: "To delo moraš opravljati s srcem in oskrbovalke zagotovo ga. Pozimi, ko je sneg, in ob hudih razmerah, na primer ob nevihtah in poplavah, sem pričakovala, da me bo katera poklicala, vendar so se same znašle, saj sem šele v službi izvedela, da so zdrsnile s ceste ali šle celo peš do osebe. Žalostno je, da oskrbovalke delajo za minimalno plačo tako srčno delo, vendar pogosto spregledano v družbi. Kot bi bile nevidne, vendar so zelo močno navzoče v tem okolju."

Tudi ob odpustih iz bolnišnice se lahko obrnete na bližnji CSD
"Na terenu opažamo kar nekaj stisk, predvsem ko se pojavi demenca, saj jo ljudje pogosto zamenjajo s hudobnostjo, zato je del dela oskrbovalk tudi vzgojen, tako da jih poučijo o boleznih in pripomočkih, ki jih lahko uporabijo. Tudi me že ob prvem obisku pregledamo, kaj ljudje imajo, in potem svetujemo, kaj je treba še nabaviti. Lahko so to bolniška postelja,
ograjica, če je potrebna, trapez, da se lažje primejo, voziček, sobna stranišča." Rajerjeva opaža, da veliko težav nastopi ob odpustu iz bolnišnice, saj ljudje ne vedo, kako ravnati z bolnikom, zato svojcem zvečer pošljejo nekoga, da jim pomaga.

Starejši se najbolje počutijo v domačem okolju
"Pogost razlog, da se ljudje raje odločijo za oskrbo na domu, je domače okolje, saj tako lahko otroci ali vnuki poskrbijo za njih ali vprašajo, ali kaj potrebujejo. Tudi sosedje lahko priskočijo na pomoč. Za obisk v domu pa si morajo ljudje vzeti čas, poleg tega je to ustanova, kjer je določen ritem, ki se ga morajo stanovalci navaditi," je pojasnila Carmen Rajer in opozorila na razlike med večjimi in manjšimi mesti oziroma podeželjem.

Svojci in starejši pogosto ne poznajo vseh pripomočkov, s katerimi si lahko olajšajo vsakdan
V Mariboru in Ljubljani imajo ljudje t. i. rdeči gumb, ki ga tu še ne uporabljajo. Starostniki lahko ob morebitnem padcu ali drugih težavah pritisnejo nanj in 'rdeči gumb' vzpostavi povezavo s svojci, sorodniki, sosedi … Prav tako lahko svojci za dodatno varnost poskrbijo s tem, da namestijo senzorje po stanovanju, ki zaznajo padce, dim ali plin. Ponekod je v uporabi tudi GSM-lokator, ki je primeren za začetke demence, ki še ni napredovala. Tega lahko nastavite tako, da se vklopi alarm, če je uporabnik zunaj radija dveh kilometrov. Kot je povedala Rajerjeva, gre razvoj oskrbe na domu naprej, vendar ljudje ne poznajo vseh pripomočkov, s katerimi bi si lahko olajšali življenje.

Zelo pomembni sta povezanost in obveščenost ključnih oseb
Ob težavah se pristojni iz centrov za socialno delo vključijo in vzpostavijo stik s patronažno službo, osebnim zdravnikom, ključnimi ustanovami (univerze za tretjo življenjsko obdobje, domovi za starejše …) in ljudmi v okolju, ki so povezani s starostnikom. To je ta tretja oblika pomoči – ohranjanje socialnih stikov, kar je navedeno tudi v pravilniku. Bojana Naglič Benedik doda: "Podamo ključne podatke, pomagamo izpolniti vlogo za dodatne denarne pomoči iz državnih ali občinskih sredstev. Skušamo celostno gledati na uporabnika in svojce. Včasih dalj časa sodelujemo tudi s sodelavkami s centra, saj ima vsaka svoje področje, ki ga pozna. Nam je v interesu, da dobijo ljudje čim več informacij na enem mestu, in zato jim ni treba odpreti številnih vrat."

Manjkajo različne storitve, ki bi jih posamezniki ali ustanove nudili v popoldanskem času
Rajerjeva opaža, da za starejše manjkajo storitve, ki bi ponujale frizerja, pedikuro, fizioterapevta tudi v popoldanskem času, ker svojcev dopoldne ni doma. Manjkajo poceni prevozi in tudi prilagojena vozila za starejše. Še veliko je stvari, ki jih bo treba sistemsko urediti, in sicer mestno infrastrukturo, da bo prijazna do starostnikov, izobraževanje uslužbencev na javnih delovnih mestih o demenci, da znajo prepoznati znake in človeka ne zamenjajo za nekoga, ki je samo nadležen in siten, predvsem ozavestiti vso družbo, da so starejši med nami, ki jih je treba spoštovati in se znati postaviti v njihovo kožo. "Oddaljili smo se od starejših, šli pregloboko v teoretiziranja in se na neki način odmaknili od preproste kmečke logike," pravi Carmen Rajer.

Informiranje centrov o pomoči na domu
Na CSD-ju Krško sodelujejo tudi z Gimnazijo Brežice in imajo delavnice Starejši v našem okolju. Dijaki so sprva zadržani, potem pa običajno nastane prava debata in delavnico zapustijo polni navdiha. Sicer pa se informacije o pomoči na domu širijo prek osebnih zdravnikov, patronažne službe, predstavile so se pa tudi v brežiški in novomeški bolnišnici, saj ugotavljajo, da ljudje te možnosti ne poznajo. Prav tako imajo na razpolago zloženke, v katerih dobijo vse informacije, kaj pomoč na domu obsega in cene storitev.

Na CSD-ju Sevnica menijo, da so ljudje dobro obveščeni, saj je pomoč razširjena skoraj po celotni občini in gredo informacije tudi "od ust do ust". "Občane k nam napotijo tudi zdravniki, kličejo nas iz bolnišnic ob odpustih pacientov, ki potrebujejo pomoč v domačem okolju. Občasno tudi mi objavimo kakšen članek, pripravljamo spletno stran in imamo prepoznavna službena vozila z napisom Pomoč družini na domu," je povedala direktorica Danica Božič.

Na CSD-ju Brežice pa širijo informacije "v okviru storitve Prve socialne pomoči ljudem, ki pridejo na CSD, z zloženkami, ki jih imamo na vidnem mestu na CSD-ju, v Zdravstvenem domu Brežice, posredovali pa so jih tudi negovalnemu oddelku Splošne bolnišnice Brežice", je dejala Mojca Erlah.

Zakaj se ljudje ne odločijo za pomoč na domu pogosteje?
"Predvsem ljudje tega ne poznajo niti ne vedo, kaj to dejansko pomeni. Poleg tega si prizadevajo, da uporabijo vse vire v domačem okolju, omeniti pa je treba tudi strah pred spremembami. Ko začnejo oskrbovalke hoditi v družino, vstopijo v njihovo intimno sfero in postanejo del družine. In tu sta še posebej pomembna komunikacija in varstvo osebnih podatkov. Tudi mi na sestankih in seminarjih poudarjamo, da vse, kar se dogaja v družini, tam tudi ostane. Gre za zaupanje, in če to izgubimo, si zapremo vrata," je pojasnila Rajerjeva.

Uporabniki imajo v primeru nezmožnosti doplačila možnost oprostitve tega, vendar sledi vknjižba na nepremičnino, zato morajo svojci doplačati razliko, če jo želijo obdržati. Rajerjeva poudari, da so svojci zelo spregledana generacija, saj morajo poskrbeti za svojo družino in še za starostnika. "V našem okolju je povprečna pokojnina 400 evrov, ogromno je tudi kmečkih, ko so bile ženske vse življenje gospodinje, zato imajo zdaj zelo nizko pokojnino. Še vedno pa se ljudje raje odločijo za pomoč na domu kot domsko oskrbo. Veliko ljudi preprosto nima denarja, zato čakajo naše oskrbovalke ali kakšnega prostovoljca, da se z njimi pogovori in niso čisto osamljeni." V Krškem imajo trenutno 30 prostovoljcev, ki delajo s starejšimi.

Največ uporabnikov pomoči na domu je starih nad 80 let
Največ uporabnikov je starih 80 let in več, saj so do takrat še dejavni in veliko zmorejo sami. Po navadi se začne z dostavo hrane in to je tudi trenutek, ko se navadijo, da pride nekdo drug v hišo, tako da se na podlagi tega razvijejo še druge oblike pomoči. Sicer pa ima občina Sevnica v primerjavi z drugimi posavskimi občinami največji delež prebivalcev, starih nad 65 let in tudi nad 80 let. Zavedajo se, da bo ta delež v prihodnjih letih še večji, zato se zavzemajo, da bodo pomoč lahko nudili prav vsakomur, ki jo bo potreboval.

Ljudje so z delom CSD v Posavju zadovoljni
Bojana Naglič Benedik in Carmen Rajer pravita, da na terenu, ko obiskujeta uporabnike, doživita toliko zanimivih prigod in dogodkov, da bi lahko napisali knjigo. Tudi oskrbovalke se na svoje uporabnike zelo navežejo in jih ne bi menjale, saj z njimi doživljajo tako vzpone kot padce, z njimi čutijo veselje in žalost. Kot zatrjujejo, so ljudje z njihovimi storitvami zelo zadovoljni in nekateri komaj čakajo na obisk oskrbovalke, ki je pogosto edina oseba, s katero se imajo možnost pogovoriti, kar jim tudi največ pomeni. Na vseh centrih si zato prizadevajo, da bi naredili oskrbo po meri ljudi in bi ti tako lahko v domačem okolju ostali čim dlje.

Cena storitev pomoči na domu in dostave v posavskih občinah med tednom

_{* V ceno dostave so vključene tudi postrežba kosila in druge storitve, ki jih opravijo v tem času in trajajo približno pol ure}