Skozi zbirko nas je v vlogi povezovalca vodil Frane Umek in v uvodu povedal, da je Šali v izražanju zelo natančen, metaforičen in z besedami racionalen. V Šalijevih pesmih ni nihilizma in obupa, saj tudi sam verjame, da vedno obstaja rešitev.

Podpora najbližjih ljudem vliva upanje

O izbiri naslova zbirke Svetlobe je Šali povedal: "V meni je miselni zemljevid, ki pričara veliko usod ljudi, ki jim ne moreš pomagati. Lahko z njimi samo sočustvuješ ali si želiš, da bi bilo drugače. V meni je oko duše in srca, ki najde izpoved v določeni bolj pesniški oziroma lirični obliki. Še takrat, ko ostane le upanje, za katerega nekateri menijo, da je prazno in votlo, menim, da ni vse tako črno. Dokler bije srce, se še vedno pojavljajo žarki svetlobe, ki nam na različne načine kažejo pot iz težav. Te svetlobe so pogosto najbližji, ki žarčijo s svojo ljubeznijo, lahko so to starši, prijatelji ali znanci. Tudi mitološka ali verska bitja, ki so zelo oddaljena." Vsa ta bitja nam dajo upanje, svetlobo, da nismo zgubljeni. Tako kot brez njih tudi brez svetlobe ne moremo živeti.

Vrhunec ljubezni je ljubezen med partnerjema
Zbirka je sestavljena iz štirih razdelkov. V uvodu vsakega razdelka pesnik s krajšo pesmijo nakaže vsebino. Naslovi nam povedo, da Šali podaja besede iz sebe, svojih izkušenj in spoznanj. V razdelku ljubezni piše o brezpogojni ljubezni matere do ljubezni v dvoje, ki pomeni vrhunec ljubezni. "Dojemanje človeka oziroma bližnjega kot sočloveka se obrne v čutečo besedo, k sebi nagnjeno besedo, ki jo poveš. Samo vprašanje je, na kakšen način. Stvari, ki so bolj povezane z liričnim utripom, je lepše izpovedati v sonetni obliki kot v prostem verzu," je pojasnil Šali.

Prave prijatelje lahko prešteješ na prste ene roke
Pesnik meni, da prave prijatelje spoznaš skozi čas, ko doživiš oporo, ki si je potreben, da se postaviš nazaj na noge. Pravemu prijatelju lahko zaupaš več kot nekomu, ki ti je lahko zelo blizu. "Prijatelj bo z distance in bolj razumsko pogledal na tvoje težave in stiske, ker je neobremenjen. Z njim se lahko tudi prepiraš, in to intenzivno, ostro in globoko, vendar še vedno ostaneta prijatelja. Drugo prijateljstvo pa je vezano na čas, skozi katerega gre človek, ko se vtke v različne družbene skupine," je povedali Šali. Skozi različna življenjska obdobja spoznaš prave prijatelje in tiste, ki jih najraje ne bi več srečal. Eno je tovarištvo, drugo so osebni prijatelji, ki jih lahko prešteješ na prste ene roke. In ravno o prijateljstvu pripoveduje v drugem razdelku Svetlob, iz katerega je predstavil sonet Še veš.

Hrepenenje se skozi leta spremeni
V tretjem razdelku piše o hrepenenju, ki je postavljeno v stvarnost, in o čemer je pisal že v zbirki Romarke. Včasih je bilo hrepenenje po gori in hoji hitreje uresničeno. V Svetlobah pa hrepeni po gorah, po samoti, ki jo lahko človek občuti v gorskem svetu. Šali je bil goreč planinec, ki je lahko ves dan hodil po hribih in se zvečer vračal domov, kar primerja s posebno privlačnostjo. To opiše kot magnet, in če te zajame, moraš to uživati. Pravi, da se je zdaj to spremenilo, zato je to »hrepenenje dobilo drugačne barve, zamolkle, ko bi se človek iztrgal in kar šel«. Na koncu ostane le hrepenenje, saj v duhu lahko splezaš kamor koli, ker ima duša svoja krila.

Beseduješ lahko le na podlagi življenjskih izkušenj
V četrtem razdelku piše o upanju, kjer nas navdaja s skrbjo, kaj se z nami dogaja v odnosu do narave in v medsebojnih odnosih. Upa, "da bo človek našel dovolj moči, da bo rešil sebe in planet", je navedel Umek. V tem razdelku pesnik izpoveduje dogajanje iz svojega življenja, kar Umek pojasni, kot da gre za inventuro njegovega življenja, dojemanja časa in prostora. "Človek dozoreva, zori, in ko dozori, lahko tudi kaj izpove. Prerano besedovati, če nimaš dovolj stvarnega sveta, oplemenitenega z občutji iz življenja, je izmišljevanje. Življenje gre skozi tebe in ko boš šel do konca, bo takoj večer."

Francija Šalija ustvarjanje žene naprej, saj nam je za konec prebral pesem, ki jo je spesnil dan pred predstavitvijo. O načrtih ni želel veliko govoriti, čeprav smo lahko razbrali, da še ni zapisal zadnje besede, ki je njegovo orožje, je povedal v enem izmed intervjujev. Pesniška zbirka je opremljena tudi s fotografijami sina Boruta, kar še poudari lirizem zbirke.

Bojana Lekše