... in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.

Tjaša Arko pravi čisto preprosto: "Gre za to, da nekaj narediš za drugega, za to pa ne dobiš plačila."

V Sloveniji je več kot 1800 prostovoljskih društev (koordinatorka mreže prostovoljskih organizacij je Slovenska filantropija), v katerih deluje približno 13.000 prostovoljcev, ki na leto opravijo več kot 11 milijonov ur prostovoljskega dela.

Prostovoljstvo ima dolgo tradicijo, tako pri nas kot drugje po svetu. Že v srednjem veku so prostovoljci pomagali v okviru samostanov in bolnišnic. V 18. in 19. stoletju so začela nastajati prva združenja na področju dobrodelnosti, izobraževanja in kulture. Prostovoljci so bili neprecenljivi v času kriz: med prvo svetovno vojno so na primer pri nas ranjencem pomagale prostovoljke, podobno je bilo med drugo svetovno vojno. Po vojni pa so marsikomu ostale v spominu udarniške akcije in mladinske delovne brigade. Včasih niti ne pomislimo, toda tudi gasilska društva so večinoma prostovoljska. "Gasilci, gorska reševalna služba – mislim, da si življenja brez teh organizacij v Sloveniji sploh ne znamo predstavljati, pozabljamo pa, da so prostovoljske," še dodaja Tjaša Arko.

Organizirano prostovoljstvo je razcvet doživelo po osamosvojitvi Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Potekalo je pod okriljem številnih novih nevladnih organizacij in ustanov. V času balkanskih vojn je Slovenija doživela mogočen val prostovoljstva. Poleg slovenskih organizacij je začelo pri nas delovati vse več mednarodnih organizacij – UNICEF, UNHCR, Amnesty International in druge.

Ljudje se za prostovoljsko delo odločajo iz različnih razlogov. Nekateri želijo pomagati posameznikom v stiski, vračati organizaciji, od katere so v preteklosti sami prejemali pomoč, višati kakovost življenja v lokalni skupnosti ali spreminjati svet na bolje. Ob delu osebnostno rastejo in pridobivajo dragocene izkušnje. "Biti prostovoljec pomeni del svojega prostega časa preživeti kakovostno. Ljudje pravijo, da s prostovoljstvom tudi osmišljajo svoje življenje," pravi Tjaša Arko.

Med starejšimi je eno najbolj zaželenih prostovoljnih del družabništvo, saj je med starejšimi veliko osamljenih ljudi. Družabniki so lahko njihovi vrstniki – prostovoljci znotraj programa Starejši za starejše – ali pa gre za medgeneracijsko druženje. Starejši, tudi že upokojeni ljudje, lahko npr. postanejo tudi prostoferji – prostovoljni vozniki, ki svoje vrstnike brezplačno vozijo do zdravnika, terapij itd.

Prednost organiziranega prostovoljstva, torej prek organizacije, ki deluje kot posrednik med tistim, ki ponuja pomoč, in tistim, ki pomoč potrebuje, je v tem, da imata obe stranki podporo. Pri nekaterih prostovoljskih dejavnosti pa so vendarle potrebni določena izobrazba, znanje in izkušnje. "Prostovoljec je lahko kdor koli, ne more pa vsak opravljati vsakega dela. Za nekatera dela moraš biti usposobljen, za druga moraš imeti določene značajske lastnosti. V Ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja so prostovoljci zdravniki," pojasnjuje Tjaša Arko.