Visoke grede so prvi začeli uporabljati Kitajci. Na jugu Kitajske jih uporabljajo že stoletja za intenzivno pridelovanje zelenjave, zadnje čase pa osvajajo tudi vrtove drugod po svetu. Majda Veis, tehnologinja iz Semenarne Ljubljana, je za oddajo Na vrtu predstavila izgradnjo visoke grede.

Prednosti visokih gred
Z uporabo visokih gred povečamo površino za pridelavo, s tem je obilnejši tudi pridelek, predvsem v prvih letih. Ker na visoki gredi lahko sadimo bolj "na gosto", preprečimo razraščanje plevela, tako da je potrebnega manj pletja. Zaradi hitrejšega nastajanja humusa je zemlja bolj prhka, kar omogoča hitrejši razvoj korenin. Poleg tega je zemlja toplejša, kar prispeva k zgodnejšemu uspevanju vrtnin. Visoke grede lahko hitreje prekrijemo z vrtnarskimi tkaninami, predori ali pokrovi. Postavitev dvignjene grede je priporočljiva v tistih vrtovih, kjer so tla manj rodovitna, mokra, težka, polna kamenja ali kjer deževnica spira hranilne sestavine prsti. Obenem se s tem načinom vrtnarjenja za zalivanje porabi manj vode, saj gre voda neposredno v gredo in ne naokoli po potkah okrog vrtne gredice.

Udobno in estetsko vrtnarjenje
Izjemna prednost obdelovanja vrtička v obliki dvignjenih gred je gotovo udobje, ki si ga lahko s takim načinom obdelovanja zemlje privoščimo. Zaradi višine gredic (običajno 80-120 cm) se ni treba sklanjati, kar pomeni, da ne bo obremenitve za hrbtenico in kolena. Po besedah Majde Veis lahko tudi ljudje na invalidskih vozičkih uživajo v pridelovanju svoje zelenjave, zelišč, sadja in rož, če si prilagodijo višino gred. Tudi če nimamo nobene zaplate zemlje, kjer bi gojili rastline, lahko izkoristimo površino balkona, terase ali strehe bloka za postavitev visoke grede. Z njo si ne zagotovimo le lastnega pridelka, ampak si polepšamo tudi bivanje, zlasti če si oči spočijemo na cvetočih vrtnicah.

Postavitev visoke grede: veje, kompost
Za pripravo visoke grede je gospa Veis uporabila navaden lesen kompostnik, za katerega je priporočljiva višina 80-120 cm in širina okoli 1,2 m – ravno toliko, da zlahka dosežemo sredino grede z vseh strani. Tehnologinja je predlagala, naj se stene kompostnika obložijo z juto, da zemlja in preostale komponente ne uhajajo ven, poleg tega pa juta prispeva k zadrževanju vlage. V naslednjem koraku na dno kompostnika položimo nekaj plasti debelejših vej, prek njih pa tanjše, do višine 40-50 cm, ki imajo vlogo drenaže (odtekanje) vode. Veje zlagamo prekrižano, da se ustvari zračni prostor. "Drenažo postavimo zato, da je visoka greda zračna, da se v njih ne zadržuje odvečna vlaga, istočasno pa nam to služi za naslednje leto, da veje preperevajo in ohranjajo hranilne snovi," je pojasnila Veisova. Na material za drenažo dodamo grob kompost (5-10 cm) ali narobe obrnjeno travno rušo, da obtežimo in da se sestavine povežejo med sabo.

Slama, prepereli kompost, šota, vrtna prst
Za obogatitev prsti z organskimi snovmi je Veisova predlagala uporabo slame (15-20 cm) kot naslednje plasti v visoki gredi in hkrati obrazložila: "Organska plast nam služi kot tvorba organske snovi za naprej, istočasno pa visoke grede ostanejo toplejše, ker s svojim preperevanjem ogrejejo gredo, zato nam zelenjava hitreje raste." Če visoke grede izdelujemo v jesenskem času, lahko slamo nadomestimo z listjem. Slamnati sloj obtežimo s preperelim kompostom, nanj pa nasujemo 10 cm debelo plast šote, ki rahlja zemljo in zadržuje vlago, še pove strokovnjakinja. Visoko gredo zaključimo z dodatkom vrtne prsti oz. zemlje za sejanje. Dobršna mera hranil in šote za zagotavljanje vlažnosti zemlje je po mnenju Veisove ključna sestavina rodovitne grude. Tako pripravljeno dvignjeno gredico pustimo mirovati dva tedna, da se v tem času material posede in poveže. Ko se zemlja posede, lahko dosujemo vrtno prst do vrha kompostnika. Tehnologinja tudi priporoča, da se greda prekrije z agrokopreno, s katero pospešimo preperevanje, zato se zemlja v spomladanskem času lahko hitreje ogreje, mi pa lahko predčasno posadimo zelenjavo.

Kaj v visoke gredice posaditi?
Visoka greda ponuja ugodne pogoje tako za rast zelenjave kot tudi zelišč. Poleg tega se lahko na njih bohotijo cvetovi enoletnic ali sočni plodovi jagodičevja. Seveda je treba poudariti, da vsa zelenjava ni primerna za visoko gredo. Pri nekaterih vrstah zelenjave moramo podobno kot pri gojenju v posodi izbrati različice, ki so primerne za gosto sejanje. Najpomembnejše je, da višje rastline ne zasenčijo manjših, upoštevati pa je treba tudi 'medsosedske' odnose med rastlinami.