Indijanec iz plemena Navajo zre v veličastno kuliso Monument Valleyja. Foto:
Indijanec iz plemena Navajo zre v veličastno kuliso Monument Valleyja. Foto:
Petroglifi - slike (bolje rečeno vreznine) na skalah, ki jih najdemo po celotnem jugozahodu ZDA in pričajo o bogati kulturi v stoletjih pred Kolumbovim odkritjem Amerike.
Stara Indijanka iz Acoma Puebla prodaja svojo lončevino. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Canyon de Chelly - globoko v indijanski deželi.

V tej žgoči, rdeči, filmski in telegenični pokrajini, v kateri tudi deviški popotniki v ZDA na vsakem koraku doživljajo močan občutek deja-vuja, je dom številnih plemen avtohtonih Američanov. Navaji, Hopiji, plemena Pueblo, Havasupai ...
Romantično podobo o divjem ljudstvu, ki na konjih dirja s perjanico na glavi s kuliso skalnih osamelcev v ozadju, vam sicer naglo sesujejo barakarska naselja v južnoameriških favelah - zgodba o severnoameriških indijancev je navsezadnje ena najbolj tragičnih in zamolčanih v sodobni ameriški družbi.


A kljub bedi in revščini je zunanja podoba mnogih tukajšnjih rezervatov ena najosupljivejših na svetu. Skalne formacije Monument Valleyja ali Shiprocka vam vzbudijo spomine na vesterne Johna Forda, na klasične rockspote in na tisto, kar ste si v glavi ustvarili kot klasično podobo zgodb o kavbojih in Indijancih.
Skalne palače v kraljestvu skal
To je večinoma od civilizacije zahodnega sveta popolnoma neokrnjena narava, kjer se asfaltirane ceste nehajo in kjer se začenjajo gladke skale ali peščene sipine.
Tu se pod previsi skrivajo celotna skalna kraljestva Anasazijev, pod jezerno gladino umetnega Lake Powella pa indijanske vasi, za vedno izgubljene.
Tam nekje med legendarno Route 66 in hipijevsko-umetniškimi-newageovskimi na novo oživetimi mesti duhov Nove Mehike boste našli plemena Pueblo, ki živijo v bivališčih, zgrajenih iz na soncu sušenega blata. In še malce severnejše, v Južni Dakoti bo bedo plemena Oglala Lakota za trenutek zasenčilo njihovo veličastno "dvorišče" barvite zerodirane gričevnate pokrajine, Badlands.
Neka druga Amerika
(Jugo)zahod ZDA sicer privablja na trume turistov s svojimi narodnimi parki, ki so zgledni primer "sfriziranja" divje ameriške narave v obvladljivo, do obiskovalcev prijazno obliko brez invazivnih posegov.
A če v svežnju s petičnimi gorskimi kočami/hoteli, vrhunskimi restavracijami, kampi za 30 dolarjev in označenimi pešpotmi v Yosemitu, Yellowstonu in Grand Canyonu dobiš še občasno nepregoledno trumo turistov, so indijanski rezervati in parki, posvečeni ruševinam avtohtonih ljudstev, ohranili svojo prvinskost.
Osnovni kampi brez tušev ali tekoče vode, prostrana pokrajina, v kateri so se za večno izgubili že premnogi, občasne kolibe, kjer vam indijanci spečejo ocvrt kruh z medom in cimetom, ali stojnica, kjer Indijanke prodajajo izredno cenjeno keramiko in nakit.
To je Amerika brez glamurja Hollywooda ali nebotičnikov New Yorka, brez vsenavzočih McDonaldsov in Wallmartov. Amerika, kot je bila nekoč.
Od Nove Mehike do Južne Dakote
V spodnji fotozgodbi smo zbrali 16 krajev z zahoda, ki so bodisi označeni kot "plemenski parki" bodisi sodijo pod upravo narodnih parkov/spomenikov, vendar so vodeni v sklopu pripadajočega rezervata.
Nekateri so vredni obiska zaradi svoje osupljive narave (Monument Valley, Antelope Canyon, Badlands, Petrified Forest), spet drugi temeljijo na indijanskih ruševinah (Mesa Verde, Bandelier) ali petroglifih (starodavnih risbah na skalah; Petroglyph), tretji so kombinacija obeh (Canyon de Chelly, Canyonlands), četrti pa so še vedno naseljene indijanske vasi zgodovinskega pomena (Taos in Acoma Pueblo).
Naj vam slike odstrejo zaveso in prikažejo neko drugo Ameriko.

Monument Valley (Plemenski park, Arizona/Utah): Verjetno ena najbolj značilnih podob ZDA. Zbirka rdečih skalnih osamelcev, ki se dvigajo nad rožnatimi peščenimi sipinami na meji med Arizono in Utahom, leži v rezervatu Navajev, nesmrten pa je Monument Valley (Dolina spomenikov) postala z neštetimi filmi in spoti, ki so jih snemali v tej čarobni puščavski pokrajini.
Grand Staircase - Escalante (Narodni spomenik, Utah): 7.571 kvadratnih kilometrov meri ta prostrana, osupljivo lepa, a pogosto neizprosna pokrajina v južnem Utahu. Čeprav je Bill Clinton leta 1996 Escalante 'povišal' v narodni spomenik, pa ta ostaja ena zadnjih divjin zahodnega sveta. Mnogi so že zašli v tem labirintu puščave, kanjonov, slot kanjonov in skalnih formacij, na katerih lahko najdemo tudi indijanske petroglife iz okoli leta 500. Med najlepšimi značilnostmi Escalanteja so Coyote Buttes (Kojotovi vrhovi), imenovani tudi The Wave (val). Do tja vodi poldnevno pešačenje po skalni puščavi, zanj pa potrebujete dovolilnico plemena Navajo.
Antelope Canyon (Utah/Arizona): Antelope Canyon, ki se deli na zgodnjega in spodnjega, je najbolj obiskan in fotografiran 'slot' kanjon ZDA (slot kanjon je izredno ozek kanjon iz peščenjaka, ki ga je oblikovala voda, op. a.). Morda vam je znan iz nekaj let starega spota Britney Spears, a naj vas to ne odvrne. Velika verjetnost je, da boste v Antelope še vedno sami, tako da boste lahko v polnosti užili poduhovljeni mir, ki vlada na tem nadrealističnem kraju. Dovolilnico vam izdajo v uradu plemena Navajo, paziti pa morate na vreme, saj so nenadni nalivi že terjali kar nekaj življenj obiskovalcev, ki so v tistem trenutku bili v tovrstnih kanjonih.
Lake Powell in Rainbow Bridge (Utah/Arizona): Tudi jezero Powell, ki je nastalo leta 1963 po zajezitvi reke Colorado, sodi pod rezervat Navajov. Postavitev jezu je bila ena spornejših, saj je reka poplavila Glen Canyon, ki se je po svoji veličastnosti in indijanski dediščini primerjal z Grand Canyonom. Danes je tam dobrih 3.000 kilometrov obale. To je raj za ribiče, plavalce in turiste, ki na čolnih obiskujejo skrite krake resnično osupljivo lepega jezera, obdanega z živo rdečimi skalnimi osamelci. Glavna značilnost je Rainbow Bridge (Mavrični most), ki je s 84 metri razpona največji naravni most na svetu. Tp je tudi sveti kraj za pleme Navajev, zato je za obisk mostu (dosežete ga lahko le po dvodnevnem pešačenju ali z ladjo) potrebna dovolilnica plemena.
Rezervat Havasupai (Arizona): Indijanci plemena Havasupai so edini stalni prebivalci čudeža narave, ki se mu reče Grand Canyon. A če je zgornji, robni del kanjona masovna turistična znamenitost, saj se na razglednih točkah turistov kar tare, je bolj intimo doživetje narodnega parka z obiskom indijanskih lokacij na dnu kanjona. Vse so dosegljive le peš, po 13 oz. 15 kilometrov dolgi pešpoti Havasupai. Ta vas vodi do indijanske naselbine Supai in številnih slapov, med katerimi je najboj osupljiv Havasu Falls, menda tudi med najbolj fotografiranimi slapovi na svetu.
Canyonlands (Narodni park, Utah): 1.366 kvadratnih kilometrov prostran park ima neštete barvite planote, kanjone, skalne oboke, naravne mostove in nenavadne skalne formacije, ki jih je izdolbla reka Colorado s pomočjo vetra in peska. Otok na nebu, Igle in Labirint se imenujejo deli parka, ki dajejo slutiti o razgibanosti in pravljičnosti pokrajine, kjer so med drugim snemali tudi Misijo: Nemogoče. Uradni vodniki vam ne bodo priporočali starodavnega indijanskega bivališča, False Kiva ('Lažna kiva'), saj pot in plezanje do tja vodi prek številnih nevarnih previsov. Pisatelj Edward Abbey, ki je park pogosto obiskoval, je Canyonlands opisal kot 'najbolj čuden, čudovit, čaroben kraj na Zemlji - nikjer ni ničesar podobnega.'
Canyon de Chelly (Narodni spomenik, Arizona): Še ena klasična kulisa iz vesternov z vrtoglavimi rdečkastimi osamelci je dežela plemena Navajo, ohranja pa še ruševine in arheološka bogastva plemen, ki so nekoč poseljevala te kraje. Kanjon lahko raziskujete peš, po označeni poti White Rim, ali pa najamete navajskega vodiča, ki vam pokaže tudi skrite kotičke.
Petrified Forest (Narodni park, Arizona): Okameneli gozd leži v Painted Desert, 'barvasti' puščavi, ki je dežela Apačev in Navajev. V tej lunarni, žgoči pokrajini najdemo eno največjih in najbolj barvitih koncentracij okamenelega lesa na svetu, poleg tega pa tudi lepo zbirko starodavnih indijanskih petroglifov in staro indijansko bivališče, v celoti zgrajeno iz okamenelega lesa.
Petroglyph (Narodni spomenik, Nova Mehika): V tej vulkanski pokrajini lahko na območju, zavarovanem kot narodni spomenik, najdete okoli 25.000 starodavnih indijanskih risb v kamnu, t. i. petroglifov.
Bandelier (Narodni spomenik, Nova Mehika): Bandelier je eden pomembnejših krajev stare indijanske zgodovine. Tu so ohranjeni domovi starih ljudstev Pueblo, ki so poseljevali to slikovito območje severne Nove Mehike med 12. in 16. stoletjem. V parku številne poti omogočajo dostop do čebelnjakom podobnih skalnih jam, v katerih so si Puebli izdolbli svoje domove.
Shiprock (Nova Mehika): Shiprock, ali v jeziku plemena Navajo 'Skala s krili', je veličasten osamelec, ki se dviga iznad puste puščave severozahodne Nove Mehike v indijanskem rezervatu Navajev. 550 metrov visoka skala je za pleme sveta in igra pomembno vlogo v njihovi religiji, mitologiji in tradiciji.
Acoma Pueblo (Nova Mehika): Acoma Pueblo, ali po indijansko 'Nebesno mesto', je čudovit skupek indijanskih koč iz adobeja (na soncu sušenega blata, op. a.), postavljenih visoko na strateškem 112-metrskem platoju z razgledom na mitično pokrajino severozahodne Nove Mehike. Gre za najstarejšo stalno poseljeno naselbino v ZDA, saj sega kar v 11. stoletje. Tamkajšnji indijanci vam bodo danes postregli s tradicionalnim ocvrtim kruhom, pri njih pa lahko kupite tudi prepoznavno črno-belo-oranžno lončevino, ki je med najbolj cenjenimi na svetu.
Taos Pueblo (Nova Mehika):Taos Pueblo je ena izmed obveznih postojank za vse navdušence nad indijansko kulturo in arhitekturo. Je tudi eden najbolj fotografiranih krajev tega dela ZDA (ovekovečil ga je tudi slavni Ansel Adams) in je na seznamu svetovne dediščine. Tisoč let star kompleks zgradb iz nežganih opek in z okoli 150 stalnimi prebivalci leži v rezervatu plemena Pueblo, tamkajšnja skupnost pa je znana kot ena najbolj skrivnostnih in konservativnih skupnosti Puebla.
Mesa Verde (Narodni park, Kolorado): Narodni park Mesa Verde je izjema med vsemi tu omenjenimi intimnimi kraji - je namreč turistična znamenitost številka 1 v južnem Koloradu in jo na leto obišče več kot 700.000 obiskovalcev. A navsezadnje gre le za najpomembnejši skupek kompleksov starodavnih indijanskih plemen Severne Amerike. Anasaziji so območje na nadmorski višini od 1900 do 2600 metrov poseljevali v 13. stoletju in za seboj pustili veličastne palače pod gladkimi previsi.
Devils Tower (Narodni spomenik, Wyoming): 'Hudičev stolp' je eden najprepoznavnejših monolitov na svetu - morda se ga spomnite iz filma Bližnja srečanja tretje vrste. Ta slikoviti vulkanski osamelec se dviga iz prerij v bližini Black Hillsov z dolgo zgodovino kavbojev in Indijancev. 386 metrov visoka skala vulkanskega izvora je raj za plezalce, kar gre v nos tamkajšnjim indijanskim plemenom, za katere je Devils Tower svet. Velikanski kulturni pomen ima monolit za plemena Arapaho, Crow, Čejene, Kiowa, Lakota in Šošone. V jeziku Lakotov se osamelec imenuje Mato Tipila oz. Medvedja koča, leta 2005 pa so hoteli spremeniti uradno ime, a so jih v senatu zavrnili, češ da bi škodilo ekonomiji. Zakaj medvedja koča? Po indijanski legendi je šest sijuških deklet nabiralo cvetlice, ko so jih napadli medvedi. Veliki duh je iz usmiljenja dvignil tla pod dekleti, medvedi so skušali splezati na skalo, a padli z nje, za seboj pa pustili le sledi krempljev.
Badlands (Narodni park, Južna Dakota): Na 100.000 hektarjih rezervata plemena Oglala Lakota, enega najrevnejših območij ZDA, nas pričaka rajski vrt spodjedenih zašiljenih vršičkov in mehkih barvnih gričkov, ki se popolnoma zlijejo z največjo prerijo v ZDA. To območje je že 11.000 let indijanska zemlja - v dobrem in v slabem. Zadnjega je bilo precej več. V 19. stoletju so jih belci strpali v rezervate, trenja pa so dosegla vrhunec v krvavem pokolu pri Wounded Kneeju (Ranjenem kolenu) leta 1890. Danes živijo tamkajšnji Indijanci v bedi in revščini in veličastna kulisa jim je lahko v bolj slabo uteho.