Kurb... kdo? Zvonko Kurbos, v Nemčiji poznan kot Toni, v Franciji tudi kot Tony, povsod pa je navedeno, da je Jugoslovan iz Slovenije oz. Slovenec iz Maribora, ki se je nogometno izobrazil v Stuttgartu, kjer je tudi odraščal.
In? V dresu Metza, Nice in Monaca je v šestih prvoligaških sezonah med letoma 1982 in 1990 na 155 prvenstvenih tekmah zabil 46 golov, s čimer je najučinkovitejši slovenski strelec v eni izmed petih najmočnejših evropskih nogometnih lig.

"Nova" pripeljal do "Tonyja"
Praktično neznanemu vrhunskemu napadalcu iz 80. let smo prišli na sled, ko smo ob sobotnem "hat-tricku" Milivoja Novakovića preverjali, ali se lahko s takim podvigom v ligah "velike peterice" pohvali še kakšen slovenski nogometaš. Pregledovanje nekaj manj kot 50 nogometašev iz Slovenije, ki so igrali ali igrajo v Serie A, Premier ligi, 1. Bundesligi, La Ligi in v Ligue 1, je izluščilo ime Tony Kurbos.

Iz Slovenskih goric do Metza
20. oktobra leta 1960 se je Zvonko v Mariboru rodil Mirku in Alojziji Kurbos, ki tako kot vsi Kurbosi (brez Š-ja!) izvirajo iz Prlekije. Starša natančneje prihajata iz Moravcev pri Mali Nedelji, ki ležijo v osrčju Slovenskih goric. Kot številni drugi so tudi Kurbosovi v zgodnjih 60. letih postali "gasterbajterji" in se s trebuhom za kruhom podali v Nemčijo, natančneje v avtomobilski Stuttgart.

Zvonko, katerega ime so Nemci hitro podomačili v Toni, je vneto igral nogomet in se pri 12 letih znašel pri Stuttgart Kickersih. Z matičnim klubom je v sezoni 1978/79 postal celo mladinski prvak Zahodne Nemčije, leto za tem pa je debitiral v 2. Bundesligi, kjer so Kickersi takrat igrali. Po dveh sezonah se je podal v tujino, k malemu belgijskemu klubu Tongeren, ki se je ravno prebil v 1. ligo. Pet golov je bilo dovolj, da je pritegnil pozornost francoskega Metza.

Sanjski začetek v Loreni
Začetek je bil sanjski - zadel je že po 19 minutah tekme 1. kroga z Lillom. Do konca prvenstva se je še 16-krat vpisal med strelce in pomembno prispeval h končnemu 9. mestu Metza. Sledila je sezona 1983/84, katere zaključek je bil sanjski. 28. aprila 1984 so "granati" v predzadnjem, 37. krogu, gostovali pri odpisanem Nimesu (3:7). Eksplozivni Kurbos je zadel v 2., 38., 55., 70., 75. in 89. minuti! Šest golov na eni tekmi je še danes povojni rekord francoske prve lige.

Dva tedna pozneje je Metz na znamenitem pariškem stadionu Park des Princes igral v finalu francoskega pokala proti Monacu. Redni del se je končal brez zadetkov, nato pa je v podaljšku udaril 173 cm visoki nemški Slovenec - v 102. minuti je sodeloval pri vodilnem golu Philippa Hinschbergerja, šest minut zatem pa je Kurbos zadel za 2:0 in obnorel več kot 45 tisoč navijačev. Metz je osvojil svojo prvo veliko lovoriko in razveselil od jeklarske krize močno prizadeto regijo.

Po pokalu Barcelona
Pokal je prinesel klubu iz Lorene nastop v Uefinem Pokalu pokalnih zmagovalcev (PPZ). Žreb jim ni bil ravno naklonjen, saj jim je v 1. krogu namenil slovito Barcelono, pri kateri se je po odhodu Diega Maradone takrat vse vrtelo okoli samosvojega Bernda Schusterja. Ob njem so v četi Terryja Venablesa zvezdniški status imeli še Škot Steven Archibald, krilo Lobo Carrasco in branilec Migueli.

Prva tekma (19. 9. 1984) se je igrala pred nabito polnimi tribunami Saint-Symphoriena, Barca je povedla, a minuto pred odmorom je Kurbos zadel za zasluženo izenačenje. V nadaljevanju je sledil niz napak gostiteljev, kar so Katalonci znali kaznovati in v 64. minuti je že bilo 1:4. Borbeni "gasterbajter" se ni predal in pet minut pred koncem izsilil enajstmetrovko za izid prve tekme 2:4. Nemški veliki zvezdnik Schuster je po tekmi napovedal, da bo igralce Metza za vsa darila, ki so jim jih podarili, v Barceloni pogostil s pršutom.

Odpisali so jih prav vsi
Pred povratno tekmo je Metz doživel še pravo katastrofo - v Bordeauxu so izgubili s kar 6:0. Pesimizem je bil popoln: v Katalonijo ni odpotoval noben novinar iz francoskih nacionalnih medijev, tekme ni prenašala nobena televizija niti radio. Nato se je 3. oktobra 1984 zgodil eden največjih preobratov in presenečenj v zgodovini evropskih nogometnih tekmovanj.

"Res so nas podcenjevali, kar nas je razjezilo. Želeli smo se maščevati za žalitve," se spominja vrata Michel Ettore. A pred samo na četrt polnim Camp Nouom je Barca v 33. minuti povedla prek Carrasca, skupen izid je bil v tistem trenutku 5:2. Nato se je začel skoraj znanstvenofantastični preobrat - hitronogi Prlek je pet minut za tem zabil prvi gol, že minuto nato pa je njegovo podajo v avtogol spremenil Felip Sanchez. Po odmoru je Kurbos nadaljeval z norimi teki in v 55. minuti je prehitel celotno obrambo Barcelone in preigral še vratarja Amadorja - 1:3 in skupno 5:5, a je Metz za napredovanje potreboval še en gol.

"Hat-trick" za senzacijo na Camp Nouu
Katalonski gigant je dvignil prestavo in začel oblegati vrata gostov, v katerih je blestel Ettore. Metz je gol za senzacijo dosegel pet minut pred koncem - Senegalec Jules Bocandé je po preigravanju v drugem poskusu le spravil žogo v sredino. Kljub gneči pred vrati je Kurbos ohranil mirne živce in žogo poslal pod prečko za končnih 1:4 in skupni izid 6:5 za Metz, ki je pred že praznimi tribunami Camp Noua senzacionalno izločil Barcelono.

V 2. krogu PPZ-ja se je pravljica razblinila, vzhodnonemški Dinamo Dresden je bil boljši (3:1 in 0:0), na dan so udarile silne finančne težave kluba, ki so bile posledica regionalne gospodarske krize zaradi stečajev velikih jeklarn. Vseeno je Metz končal na izrednem 5. mestu, a dolgovi do igralcev so rasli. Po koncu sezone je Kurbos odšel v St. Etienne, ki se je želel vrniti v prvo francosko ligo, kar mu je tudi uspelo, vseeno pa je slovensko-nemški napadalec kljub temu ostal v 2. ligi. Novo strelsko eksplozijo je Kurbos doživel v Mulhousu, za katerega je Ligue 2 zabil kar 22 golov, s čimer je tudi postal prvi strelec tekmovanja.

Nica, poškodbe in vratarjeva brca v glavo
V sezoni 1987/88 se je vrnil v Ligue 1 v dresu Nice, v obdobju, ko bi moral biti na vrhuncu svoje kariere, pa so se začele vrstiti hujše poškodbe. Poleti '88 je sledil ne povsem posrečen skok v Monaco, nato se je pozimi 1989 za leto in pol vrnil v Nico, kjer se je izredno priljubil navijačem, ne pa toliko soigralcem. Septembra 1989 ga je treningu napadel vratar Fabien Piveteau, ki ga je z brco v glavo celo spravil v nezavest.

Težave z zdravjem so mu odvzele hitrost in s tem glavno orožje, poslovil se je od prvoligaškega nogometa, po Dunkerqou se je odpravil na Reunion h klubu St. Pierre, kjer je zamenjal legendarnega Kamerunca Rogerja Millo. Iz Indijskega oceana se je vrnil domov v Stuttgart, kjer je bil nekaj let trener igralec v malem lokalnem klubu TSV Eltingen.

Starši v Slovenijo, Zvonko v Provanso
Ko so se starši po upokojitvi pripravljali na vrnitev v Slovenijo, se je Kurbos l. 1999 odločil, da se vrne na jug Francije, v Nico. Z družino se je ustalil v manjšem provansalskem mestu Vence (med Nico in Antibesom), kjer se zdaj preživlja kot prodajalec nemških avtomobilov, za razvedrilo pa igra nogomet z upokojenimi igralci Nice, med katerimi je tudi Marko Elsner.

Zdaj 50-letni Zvonko "Tony" Kurbos s svojimi 46 goli v francoski Ligue 1 ostaja izziv za vse slovenske "legionarje", ki si vse množičneje in tudi uspešneje služijo kruh na tujih zelenicah.

Video: 20-minutni povzetek enega največjih preobratov in presenečenj v zgodovini evropskih klubskih tekmovanj (s francoskim komentarjem)

Finale francoskega pokala 1984: Metz - Monaco 2:0 (po podaljških)

Po mnenju navijačev eden najlepših golov v zgodovini Nice (proti PSG-ju)