Slikar in kipar Fernando Botero, "najbolj kolumbijski med kolumbijskimi umetniki", kot se je nekoč sam opisal (pa čeprav v Kolumbiji ne preživi več kot en mesec na leto), bo svoje najnovejše delo, Križev pot, novembra predstavil v New Yorku. 78-letni umetnik je nastajajoči projekt opisal kot "dramatično temo, ki se je loteva z velikim spoštovanjem", obenem pa ga "ne nagovarja" v kiparskem, temveč le v slikarskem mediju.
Opus enega najbolj poznanih umetnikov Latinske Amerike seveda določajo predvsem silhuete debelušnih človeških (in živalskih) figur. Latinskoameriška ljudska umetnost se zrcali v njegovi uporabi ploskovitih, živih barv in drznih oblikah - obenem pa se Botero očitno naslanja tudi na stare mojstre, ki jih je posnemal v mladih letih: portreti buržoazije ter političnih in verskih dostojanstvenikov so po kompoziciji in kontemplativni drži daljni sorodniki kraljevih portretov izpod čopičev Goye ali Velázqueza. Predimenzionirani proporci Boterovih figur v teh primerih najbrž namigujejo tudi na pretirano samozaverovanost in napihnjeni ego njegovih portretirancev. Obenem bi se dalo trditi, da Boterovo delo v marsičem spominja na magični realizem enega njegovih najslavnejših rojakov, Gabriela Garcíe Márqueza: oba z neverjetno domišljijo iz nič kreirata svet, ki je v isti sapi povsem zemeljski in neverjeten.
Križev pot (latinsko: via crucis) je seveda likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do takrat, ko so ga mrtvega položili v grob. "Veliko sem prebral o tej temi," je dejal umetnik, ki obljublja: "Seveda bo delo narejeno v moji maniri, vendar brez satire in z velikim spoštovanjem." Botero je med pripravami poslikal že kakšnih 30 platen; v tem "študijskem" obdobju po lastnih besedah "živi kot cigan", saj nedokončana platna povsod nosi s seboj.
Z abugrajbsko serijo je "izslikal strup"
V preteklosti se je Botero loteval tudi polemičnih tem, kot sta nasilje v Kolumbiji in ravnanje z zaporniki v zloglasnem zaporu Abu Grajb. Predvsem serija, ki tematizira nasilje ameriških vojakov nad iraškimi zaporniki in je bila najprej na ogled v Evropi, je leta 2005 po svetu dvignila precej prahu. Nobena iz serije 85 slik in stotih risb, ki se jih je lotil, "da bi iz sebe izslikal strup", kot se je nekoč poetično izrazil, ni bila nikoli na prodaj, jih je pa muzejem podarjal brezplačno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje