Najdražji burger na svetu, sestavljen iz 3.000 vlaken sintetičnega mesa, vzgojenega v laboratoriju iz izvornih celic zaklane krave, bodo pripravili in postregli pred izbranimi povabljenci.
Znanstvenik, ki stoji za burgerjem "iz epruvete" je prepričan, da bi lahko sintetično meso pomagalo rešiti svet pred vse večjim povpraševanjem potrošnikov po govedini, jagnjetini, svinjini in piščančjem mesu. Znanstveniki tudi menijo, da bo omenjena javna predstavitev temeljni dokaz, da meso iz laboratorija je prihodnost in da ga bodo že čez 5-10 let lahko prodajali v supermarketih.

Iz izvornih celic ene same živali bi lahko v teoriji pridelali milijonkrat več mesa, kot bi ga lahko dal zakol enega goveda. Meso iz laboratorija bi v praksi tudi pomenilo manj potrebe po zemlji, vodi in krmi, pa tudi zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov (živina proizvede kar 39 odstotkov metana v ozračju) in drugih onesnaževalcev okolja, s tem pa bi znatno prispevali k bolj "zelenemu" uživanju mesa. Umetno meso bi verjetno - vsaj delno - pomirilo tudi vegetarijance, ki zdaj goreče nasprotujejo "neetičnim" zakolom. Organizacije za zaščito pravic živali so zamisel že pozdravile.

Kdo bo poizkusni zajček?
Kulinarični prikaz 5. avgusta bo predstavljal vrhunec dolgoletnega dela Marka Posta, zdravniškega psihologa z univerze v Maastrichtu na Nizozemskem. Njegove raziskave sintetičnega mesa financira premožen anonimni podpornik, ki pa naj bi se po nekaterih virih razkril prav na demonstraciji kot prvi, ki bi zagrizel v testni burger.

Post je lani za Independent povedal, da ima vizijo neke omejene črede živali darovalcev, ki jim nato postopoma odvzemaš izvorne celice. "Trenutno uporabljamo 70 odstotkov vseh naših agrikulturnih kapacitet za pridelavo mesa prek živine. Kmalu bomo potrebovali alternative. Če ne storimo ničesar, bo meso postalo luksuz in zelo drago," je povedal.

Milijardna industrija
Mesojedstvo je ogromna svetovna industrija, ki vsako leto proizvede okoli 228 milijonov ton mesa. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da bo svet do leta 2050 jedel še enkrat toliko mesa, kot ga zaužijemo danes, kar je posledica vse večje povpraševanje po mesu rastočega srednjega razreda na Kitajskem in v drugih državah v razvoju. Povprečna poraba mesa je 42 kilogramov na osebo na leto, a je ta številka na Zahodu precej višja. Tako povprečen Evropejec poje okoli 80 kilogramov mesa letno, povprečen Američan in Avstralec pa kar 110 kilogramov letno.

Tako velik apetit pojasnjuje, zakaj okoli 30 odstotkov nepoledenele površine na svetu porabijo za gojenje poljščin za živalsko krmo, le štiri odstotke pa za povrtnine, namenjene človeški porabi. Po oceni študije znanstvenikov z univerze v Oxfordu bi za pridelavo umetnega mesa porabili precej manj energije kot za večino drugih pridelav mesa. Poleg tega potrebuje sintetično meso 99 odstotkov manj zemlje kot živina in 82-96 odstotkov manj vode, proizvede pa 78-95 odstotkov manj toplogrednih plinov.

Ima pa sintetično meso tudi svoje pomanjkljivosti - pravo meso je sestavljeno iz vrste različnih celic, ne le mesnih vlaken, ki zrasejo iz izvornih celic. Zato bi bilo meso iz laboratorija bolj primerno za burgerje ali klobase, ki bi jim dodali maščobo in hranilne snovi, kot pa za zrezke. Post sicer pravi, da je mogoče umetnemu mesu v postopku dodati maščobo in hranila, a je celoten postopek nato zahtevnejši.

Meso bodo nato morale za človeško porabo odobriti najrazličnejše agencije, sledil pa bi najtežji korak: spraviti umetno meso v supermarkete in prepričati javnost, da poseže po njem.