Konec marca je bilo v Klub slovenskih podjetnikov včlanjenih 55 podjetij. Predsednik kluba Marjan Batagelj, sicer predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, pri analizi poslovanja teh podjetij še ni upošteval podatkov na ravni skupin, ki bi bili verjetno še boljši, je pojasnil.

Prav tako je ocenil, da je slovensko poslovno okolje zelo nepredvidljivo, in spomnil, da slovenski javnofinančni primanjkljaj še vedno raste. "Težava je, da pri nas vedno pridejo neke nepredvidljive stvari," je dejal in dodal, da s tem, ko smo sanirali banke, še nismo rešili težave, saj bo treba ta primanjkljaj enkrat znižati. Narašča tudi število začetih stečajev - v prvih šestih mesecih letos se je na letni ravni povečalo za 150 odstotkov, je navedel.

So tudi svetlejše plati slovenskega gospodarstva
A vse ni tako črno, kot se zdi. Podjetja, ki sestavljajo Klub slovenskih podjetnikov, potrjujejo, da se vse da, če se hoče. Omenjena podjetja - brez upoštevanja podatkov na ravni skupin - so lani upravljala približno 243 milijonov evrov kapitala, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. V slovenskem gospodarstvu je bila ta rast 0,5-odstotna, je naredil primerjavo Batagelj.

Bistveni se mu zdijo podatki o zadolženosti podjetij. Povprečna zadolženost članov Kluba slovenskih podjetnikov je lani znašala 44 odstotkov kapitala, kar je 6,56 odstotne točke manj kot leto prej. V Sloveniji je zadolženost lani znašala 56,07 odstotka kapitala.

In medtem ko je čisti dobiček slovenskih podjetij lani upadel za 63,85 odstotka, je dobiček podjetij iz kluba narasel za 20,20 odstotka, na 27,4 milijona evrov. Število zaposlenih so ohranili na tako rekoč enaki ravni kot leta 2012, medtem ko je v Sloveniji zaposlenost padla za 2,1 odstotka. Batagelj je ob tem podvomil, da se bo brezposelnost letos začela zmanjševati.

Je pa opozoril, da "izvoz ne nastaja od danes na jutri, izvoz je neki proces - leta in leta delaš, da dobiš novega partnerja". "Šele takrat, ko bomo v Sloveniji dobili takšno vlado, ki si bo kot vizijo in temeljno usmeritev postavila hiter gospodarski razvoj in zmanjšanje brezposelnosti, ne bo več dilem, kakšno vlogo naj imajo delodajalci, delavci in sindikati," je prepričan Batagelj.

Kje je razlika?
In kaj podjetja iz kluba delajo drugače kot druga slovenska podjetja? "Predvsem skrbimo za svoja podjetja," je dejal član kluba in lastnik Elektrončka Joc Pečečnik. "Tako kot je obveza družina, je obveza tudi podjetje. Zanj moraš skrbeti v vseh pogledih. Ne gre le za to, da kupiš poslovni prostor in imaš idejo, ampak gre za trajno aktivnost, ki jo dolgo gradiš, lahko pa jo tudi hitro izgubiš," je dejal.

Igor Akrapovič pa je povedal, da se vedejo kot dejavni lastniki, ki skrbijo za svoja podjetja, obrtnik Štefan Pavlinjek pa je dodal, da delajo "po zdravi kmečki pameti". "To je edina logika," je dejal.