Tajska si je v poročilu prislužila najnižjo oceno, kar pomeni, da je zdaj v isti družbi kot Severna Koreja, Rusija, Iran in Savdska Arabija, glede na to, kako ravna s svojimi delavci in jih (ne) ščiti pred zlorabami. V družbi 23 z najnižjo oceno je od letos tudi Malezija, medtem ko je Katar padel v predzadnjo kategorijo.
Tako Tajska kot Katar sta v zadnjem času na velikem udaru kritik, potem ko sta dve ločeni preiskavi časnika Guardian razkrili obupne razmere suženjstva v teh državah. "Tisti, ki trgujejo s človeškimi bitji, ne smejo ostati nekaznovani. To se mora končati," je odločen ameriški državni sekretar John Kerry. Ob tem je dodal, da smo za boj proti 100 milijard dolarjev vredni trgovini z ljudmi odgovorni tudi potrošniki, ki se moramo prepričati, da dobrine, ki jih kupimo, niso sad prisilnega dela.
Pomoč Guardiana
Iz State Departmenta so sporočili, da sta jim Guardianovi preiskavi, ki sta razkrili suženjstvo na Tajskem in v Katarju, pomagali osvetliti razmere in načeti prepotrebno debato o ranljivosti več 100.000 priseljenskih delavcev. Po vsem svetu naj bi bilo kar 30 milijonov takih sodobnih sužnjev.
V Katarju je v zadnjem času zaznati dramatičen porast zanašanja na tujo delovno silo, a čeprav imajo pravne strukture, namenjene zaščiti takih delavcev, naj bi po navedbah poročila TiP te ostajale zgolj na papirju. Priseljenski delavci v državi so privezani na enega samega delodajalca in pogosto več mesecev ostajajo brez plačila, ob tem pa jim celo ne dovolijo zapustiti države. Številni naj bi bili tudi prisiljeni v prostitucijo.
Tajske ribiške ladje na udaru
Zelo odmevno je bilo Guardianovo razkritje, da delajo na tajskih ribiških barkah sužnji, ki so ključnega pomena za proizvodnjo na Zahodu prodajanih rakcev. V obeh državah delavci zaradi težkih razmer tudi umirajo. "Tu ne gre za 'obliko suženjstva', to je suženjstvo," je odločen Kerry.
Tajska je štiri leta ostajala v predzadnji kategoriji, zdaj pa je bila avtomatično uvrščena v zadnjo, potem ko so jo zadnja leta nenehno opozarjali, naj znatno izboljša uveljavljanje protiprekupčevalske zakonodaje, zaščiti žrtve trgovine z belim blagom in kaznuje storilce.
Nižja uvrstitev bi lahko privedla do diplomatskih napetosti med političnima in trgovskima partnericama, v skrajnem primeru pa tudi do ekonomskih sankcij in odtegljaju pomoči za Tajsko, kjer je poročilo zaznalo korupcijo na vseh ravneh in zatiskanje oči. Še posebej občutljive so ribja, tekstilna in spolna industrija. Spet druge žrtve morajo prosjačiti na cesti, nekateri pa so prisiljeni ostati na morju po več let, kjer delajo do 20 ur na dan, sedem dni na teden pod nenehnimi grožnjami.
Tajska se je na poročilo odzvala z razočaranjem in dejala, da se ne strinja s tako nizko uvrstitvijo, da pa se namerava še naprej boriti proti trgovini z ljudmi.
Oblikovano glede na ameriške interese?
Poročilo TiP, ki zajema 188 držav, velja za referenčni indeks v boju proti svetovni trgovini z belim blagom, mu pa kritiki očitajo, da je obarvano glede na ameriške interese.
"Obstajajo države na tej ali oni strani ameriške zunanje politike, katerih uvrstitev se najverjetneje ne bo nikdar premaknila ne gor ne dol. Nekateri prijatelji ZDA ne bodo nikdar uvrščeni v najnižji rang, spet druge države, ki imajo z ZDA napete odnose, pa se prav tako ne bodo dvignile višje," je kritična Anne Gallagher, svetovalka pri ZN-u in pravna strokovnjakinja za mednarodno trgovino z ljudmi. Vseeno pa Gallagherjeva priznava, da poročilo ni brez učinka. "Slaba uvrstitev v poročilu TiP je kot slabo spričevalo - tudi če države pravijo, da jih to ne zadeva, jim ni všeč. In ni bolj politične teme, kot je trgovina z ljudmi."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje