Sodelavci Glasbenega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so se po Bojanu Adamiču, Mojmiru Sepetu in Juretu Robežniku ob Kodrovi 85-letnici odločili za prevzem celotnega osebnega arhiva, originalnih partitur, dosegljivih posnetkov in drugega, s skladateljstvom in muziciranjem povezanega gradiva v trajno hrambo in študijsko obdelavo pod streho NUK-a. Ob tem so pripravili odmevno razstavo, ob kateri se se obiskovalci čudili bogastvu ustvarjanja skozi sedem desetletij preteklega in na začetku tega stoletja.

»Kodrov večer« na malih zaslonih je sestavljen iz treh delov : pogovorno dokumentarnega prvega dela, v katerem sta s Slavkom Hrenom, avtorjem in režiserjem dvodelnega Kodrovega portreta, obudila spomine na mladost, zanosno povojno obdobje rasti takratnega Big banda pod taktirko Bojana Adamiča in predvsem čas velike ljubezni do jazza, ki je porodil ustanovitev Ljubljanskega jazz ansambla, zasedbe, katere kvaliteta muziciranja je segala prek Slovenije in Jugoslavije tudi v Evropo. Čeprav je Urban Koder svoje odlično poznavanje zakonitosti kvalitetne popevke in svoje visoke standarde zanjo v zlatem obdobju slovenske popevke šesdesetih let povezal z manj znanim vsakoletnim žiriranjem in delovanjem v natečajnih komisijah, je med redkimi slovenskimi skladatelji, ki mu je v nekdanji Jugoslaviji uspelo zmagati na državnem izboru skladbe za PESEM EVROVIZIJE. Pod vtisom vojne v Vietnamu je napisal note na angažirano protivojno besedilo Milana Lindiča za skladbo »Vse rože sveta«, ki jo je na Dunaju zapel Lado Leskovar in zasedel sedmo mesto.

Drugi del tematskega večera, posvečenega skladatelju Urbanu Kodru predstavlja celovito filmsko delo, za katerega je prispeval avtorsko glasbo in tretji del - bogato ilustriran pogovor o skladanju za film, ustvarjanju v gledališču na primeru odmevnega muzikala »V slovenskih gorah« v Mestnem gledališču ljubljanskem, izjemno plodnem obdobju sodelovanja z Neco Falk in Vito Mavrič ter zrelem pogledu gospoda, ki že sedem desetletij bogati našo glasbeno in siceršnjo umetnost.

V drugem delu Kodrovega portreta je prostor za obujanje spominov namenjen predvsem pisanju filmske glasbe, skladateljskemu delu za radio in gledališče, slovenskemu šansonu z nekaj poudarki sodelovanja s slovenskimi igralci od Duše Počkajeve, Jurija Součka do tistih, ki so igrali in peli pri porajanju muzikala "V slovenskih gorah", veliki uspešnici MGL-ja, ki so jo podpisali pesnik Ervin Fritz, režiser Žarko Petan in seveda avtor glasbe - Urban Koder. Kot solistki sta se izkazali predvsem Neca Falk in Vita Mavrič, prav z njo je Koder v tistem obdobju veliko sodeloval in jo kot zanimivo izvajalko šansonov uspešno lansiral v širšo slovensko javnost.

Legendarne citre v Cvetju v jeseni
V filmskem opusu je dovolj omeniti Cvetje v jeseni in legendarne citre in razpro se idealno ozvočene podobe slovenske krajine, koscev v jutranji meglici, ljubezenski pogledi dveh zaljubljencev, ki sta jih zaigrala Milena Zupančič in Polde Bibič, ter njuno neopisljivo hrepenenje. Kodrova glasba je vse to čutenje napolnila in presegla.

Zgodbe o nastajanju tega projekta, ki ga je podpisal režiser Matjaž Klopčič, poet slovenskega filma, pa so vedno znova nenavadne, nedoumljive in presenetljive. To, da je glasba Cvetja v jeseni najprepoznavnejši part zgodovine slovenske filmske glasbe, ne odtehta resnice, da za to delo Urban Koder ni prejel ne puljske arene niti Prešernove nagrade. Kodrovo zlitje poetik s Klopčičem pa je bilo tako uspešno, da sta pozneje še večkrat sodelovala, tudi pri Klopčičevem zadnjem celovečernem filmu Ljubljana je ljubljena, za glasbo katere je bil Koder nagrajen z vesno na Festivalu slovenskega filma.

Spodaj si lahko ogledate oddajo Slikovitih 55: Urban Koder: Balada o komandantovem kanarčku.