V Moderni galeriji bodo v torek ob 20.00 odprli razstavo Tadeja Pogačarja. Pod naslovom Hribi, doline in rudna bogastva bo celovito predstavila delovanje tako Pogačarja kot P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, ki ga je Pogačar ustanovil leta 1993. Približno 20 odstotkov del bo po umetnikovih besedah javnost imela priložnost videti prvič.

Umetniški zajedavec
Kot je na novinarski konferenci povedal umetnik, postavljanje pregledne razstave od avtorja vedno zahteva, da izbira, reže, izloča. Pri pripravi so se odločili za neko linijo, zato so določena dela odpadla. So pa izpostavili nekatera druga, ki jim je bilo doslej posvečene manj pozornosti. Tako so vključili tudi nekaj del, ki so doslej obstajala le v obliki negativov in ki so zdaj tako sploh prvič realizirana.

Pogačar vzpostavlja fiktivne sisteme in institucije, deluje kot raziskovalec in osvetljevalec prikritih ali spregledanih pojavov, družbenih skupin, praks in razmerij. V svojem delu prodira v realne institucije in deluje znotraj njih, kot okvir svojega delovanja pa je ustanovil institucijo P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti. Ta se naseljuje v telesa drugih muzejev in podobnih ustanov, materiale, ki jih najde tam, pa ureja tako, da opozori na bistvena, vendar navadno spregledana načela, po katerih te ustanove delujejo, ko vzpostavljajo naše znanje o sedanjosti in tradiciji, so o razstavi zapisali v galeriji.

V svojem delu se umetnik osredinja na nedoločenosti in preobrazbe v družbenih sistemih. V umetniški praksi uporablja logiko posega, institucionalno kritiko, kritične raziskave družbenih in političnih vprašanj ter participativne in kolaborativne projekte. Parazitizem njegovega dela je subtilna dekonstrukcija horizonta vsakdana in brezkompromisno pod vprašaj postavlja sisteme, s katerimi se vzpostavljajo središča, prevlada in oblast, so še zapisali.

Dve desetletji muzeja P.A.R.A.S.I.T.E
P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je prevzel številne vloge in oblike: od organizatorja aktivističnih dogodkov, oblikovalca kolaborativnih platform, pobudnika posegov v urbano strukturo mest, uličnih akcij, posegov v muzejske zbirke in arhive, oblikovalca arhivov vzporednih ekonomskih modelov in konstruiranja nanačtovane arhitekture. V dveh desetletjih je posegel v številne muzejske zbirke in institucije v Ljubljani, Berlinu, Stockholmu in Rotterdamu.

Na mestnih ulicah je pripravil in izvedel pionirski projekt sodelovanja z ljubljanskimi brezdomci z naslovom Kralji ulice (1994-95) in na beneških trgih prvo javno epizodo projekta CODE:RED (1999/2000 - do danes), ki raziskuje modele samoorganiziranja obrobnih urbanih manjšin in vzporedne ekonomske modele.

Razstavo v Moderni galeriji spremlja obsežen katalog, v katerem je med drugim objavljen intervju, ki ga je s Pogačarjem opravil Dejan Habicht, besedilo Igorja Zabela (1958-2005) z naslovom Kje je cesar nag? in prispevek Miška Šuvakovića z naslovom Kritične oblike sodobnosti: alternative, mehke subverzije in taktična mreženja v delovanju Tadeja Pogačarja.

Razstavo, katere kustos je Igor Španjol, so v Moderni galeriji pripravili v sodelovanju z Galerijo P74 iz Ljubljane. Konec leta 2015 bo na ogled še v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu.