"Je Savdska Arabija kupila tišino sveta glede svojih zlorab človekovih pravic?" se glasi včerajšnji naslov na CNN-u, eden od številnih na temo hinavščine zahodnih velesil.

Te vztrajno ignorirajo, da je prav Savdska Arabija izvoznica islamskih skrajnežev, njihova glavna finančna podpornica in država, ki redno krati človekove pravice.

To sicer ni nič novega in na selektivno obravnavo držav na Bližnjem vzhodu po ključu naši - nenaši kritiki opozarjajo že najmanj vse od 11. septembra, ko je bilo kar 15 od 19 ugrabiteljev savdskih državljanov. Osama bin Laden je bil Savdijec. Savdska Arabija pa je financirala in oboroževala tako talibane kot tudi islamske upornike v Siriji, vključno s tistimi, ki se danes bojujejo na strani IS-ja.

A Savdska Arabija velja za tesno ameriško zaveznico - najtesnejšo na Vzhodu - in člani sporne in konservativne kraljeve družine nadaljujejo tople odnose, ki so jih imeli z Georgeem W. Bushem tudi z demokratom Obamo - če je prvi savdskega kralja Abdulaha z roko popeljal po svojem teksaškem ranču med obiskom leta 2005, se mu je Obama na vrhu G20 v Londonu leta 2009 priklonil. Istemu kralju Abdulahu, ki že 13 let svoje štiri hčerke zadržuje v hišnem priporu (bojda zato, ker so kritizirale stanje ženskih pravic v državi, kjer je ženskam med drugim prepovedano voziti avtomobil). Mimogrede, večina Američanov (57 odstotkov po eni zadnjih anket) na Savdsko Arabijo ne gleda z naklonjenostjo.

Poleg tega da gre med ZDA in Savdsko Arabijo za zgodovinsko navezo, ki izvira še iz časov zavezništva proti Sovjetom v Afganistanu in zalivske vojne, ter za strateško partnerstvo (ZDA ob vseh svojih podvigih na Bližnjem vzhodu nujno potrebujejo močnega zaveznika), je vzrok tudi nafta - Savdska Arabija je namreč njena druga največja dobaviteljica (za Kanado).

Neomajna podpora Washingtona
Naravnost osupljivo je, kako je Savdski Arabiji kljub precej očitnim navezam s skrajneži in z odkritimi kršitvami človekovih pravic, ki jih sicer ZDA kje drugje rade izpostavljajo kot "nezaslišane" in "skrb vzbujajoče", uspelo vsa ta leta ohraniti praktično neomajno podporo Washingtona. Washingtona, ki je ogorčen nad barbarskimi dejanji skrajne Islamske države (IS), a si prikladno zatiska oči, ko Savdska Arabija v istem mesecu, ko je IS obglavil ameriškega novinarja Jamesa Foleyja, javno obglavi 19 ljudi.

Samo v prvih dveh tednih so obglavili sedem ljudi - v ponedeljek so v Meki z mečem (potrebni so bili trije udarci) obglavili žensko, potem ko jo je policija vlekla po ulicah svetega mesta do kraja javne usmrtitve. Laila Bint Abdul Mutalib Basim, Mjanmarčanka s prebivališčem v Savdski Arabiji, je bila obsojena spolne zlorabe in umora svoje sedemletne pastorke. Krivdo je zanikala do konca.

V Savdski Arabiji je smrtna kazen zagrožena za vrsto zločinov, vključno za umor, posilstvo, prešuštvo, oboroženi rop, tihotapljenje kanabisa in čarovništvo. Obglavljenje velja ob strelskem vodu za eno "milostnejših" smrtnih kazni (razen pri hujših zločinih, kot je bil zgoraj omenjeni, obsojence omamijo s protibolečinskimi zdravili), alternativa je namreč tudi kamenjanje. Za tatvine je predvidena kazen amputacija udov. Lani se je število usmrtitev povzpelo z 78 na 87.

Mi smo Charlie?
Za državo, ki je vodilna svetovna izvoznica salafizma (oz. vahabizma), ultrakonservativne struje islama, in ki je te dni pod drobnogledom človekoljubnih organizacij zaradi krutega kaznovanja savdskega blogarja Raifa Badavija zaradi razžalitve islama, se zdi še posebej dvolična udeležba njenega visokega predstavnika na nedeljskem pariškem shodu za solidarnost. Ali kot je ob tem zapisal Marc Lynch, profesor na univerzi Georgea Washingtona: "Veseli me, da si je toliko svetovnih voditeljev vzelo čas od svojega natrpanega urnika zapiranja in mučenja novinarjev in oporečnikov, da se je lahko udeležilo shoda za svobodo govora v Franciji."

Savdska Arabija je na milijonski shod, ki je v spomin na ubite karikaturiste tednika Charlie Hebdo potekal pod geslom "Mi smo Charlie Hebdo", poslala savdskega veleposlanika v Franciji dr. Mohameda bin Ismaila Al Al Šejka, ob tem pa sporočila, da "kraljevina ostro obsoja to strahopetno teroristično dejanje, ki ga prava islamska vera zavrača". To je bilo dva dni po tem, ko so Raifa Badavija v verigah prepeljali iz zapora pred mošejo Al Džafali v Džedi, kjer so ga pred večstoglavo odobravajočo množico javno pretepli s palicami. 50 udarcev je prejel, do izteka kazni pa naj bi jih še 950. 50 udarcev bi moral prejeti vsak petek do izteka kazni, a so zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja bičanje včeraj preložili, njegova soproga pa pravi, da ne ve, ali bo mož zdržal še drugo serijo.

V zapor zaradi svobodoljubnih misli
31-letni Badavi, ustanovitelj mreže za človekove pravice v Savdski Arabiji, je bil lani na ponovnem sojenju zaradi "žalitve islama", "privzemanja liberalnega mišljenja" in "ustanovitve liberalne spletne strani" obsojen na deset let zapora in tisoč udarcev ter 190.000 evrov globe. V zaporu je že od junija 2012, ker je ustanovil mrežo somišljenikov, ki se zavzemajo za človekove pravice v tej fevdalni teokraciji, in je postal zadnji simbol dvolične politike njegove države.

A v Savdski Arabiji - kot tudi v mnogih drugih muslimanskih državah - ne boste videli shodov za pravico svobode govora, večini prebivalcev pa se, vsaj sodeč po anketi Pew centra iz leta 2013, smrt zdi primerna kazen za tiste, ki obrnejo hrbet islamu (še celo Badavijev oče se je javno odrekel sinu zaradi "bogokletstva", njegova soproga je bila deležna groženj s smrtjo, zato se je z otroki zatekla v Kanado, njegov odvetnik pa je bil obsojen na 15 let zaporne kazni zaradi "preloma zvestobe vladarju").

Ampak, kot pravi Ali A. Rizvi, pakistansko-kanadski avtor in eden glasnejših zagovornikov posvetnosti in reform v muslimanskem svetu, mora zdaj namednarodna skupnost Savdsko Arabijo opomniti zaradi njene dvoličnosti in pozvati k Badavijevi izpustitvi. "Pred nekaj časa, samo 70 kilometrov vzhodno od kraja, kjer je danes zaprt Raif, se je neki drugi oporečnik izrekel za spremembe, za kljubovanje statusu quo, za korenite nove ideje, ki so pozneje spremenile družbo. Bil je preganjan, izločen iz družbe in nazadnje izgnan iz lastnega mesta. To je bil prerok Mohamed, njegovi preganjalci pa pleme Kurajš iz Meke. Muslimani si prizadevamo posnemati življenje Mohameda, Savdska Arabija pa se je raje odločila posnemati Kurajše," je dejal Rizvi, sicer tesen Badavijev prijatelj.

"Savdski nagobčnik"
Mednarodna skupnost se sicer je oglasila. K odpravi "brutalne" kazni in reviziji primera so s protestnimi notami pozvale Kanada, Nemčija, Norveška in tudi ZDA, a kaj več od tega ne. Na CNN-u so se sicer ta teden kar nekaj časa prerekali s tiskovno predstavnico State Departmenta, češ zakaj vlada ne zahteva od Savdske Arabije, da ubere drugačno pot, na kar je predstavnica odgovorila, da State Department "nima v navadi zahtevati stvari od drugih vlad".

"Telesno kaznovanje v Savdski Arabiji ni nič novega, a javno bičanje miroljubnega aktivista zgolj zaradi izražanja stališč, pošilja grdo sporočilo nestrpnosti. Savdska Arabija je očitno pripravljena izvajati krute kazni piscev, katerih nazore zavrača," so sporočili iz organizacije Human Rights Watch.

"Grozljivo je, da se taka zlobna in kruta kazen naloži nekomu, ki ni kriv nič hujšega od tega, da si je drznil postaviti javni forum za razpravo in miroljubno uveljavljal pravico do svobode izražanja," so sporočili iz organizacije Amnesty International in ob tem britansko vlado obtožili, da "nosi savdski nagobčnik", ker ni javno obsodila Savdske Arabije. "Kredibilnost britanske vlade je nedvomno spodkopana, ko v luči pariških napadov poje hvalnice svobodi govora, hkrati pa ne obsodi z nafto bogate Savdske Arabije," je zapisala britanska podružnica AI.

Kot ameriško-savdski odnosi so tudi britansko-savdski odnosi izjemno tesni, temeljijo pa predvsem na dobičkonosnih naftnih in orožarskih poslih, ki uživajo močno politično podporo (in to vseh vlad od šestdesetih let dalje). Velika Britanija je samo med letoma 2011 in 2012 v Savdsko Arabijo izvozila za 1,9 milijarde funtov orožja, Tony Blair pa je leta 2006 v imenu "nacionalnega interesa" izdal ukaz za ustavitev policijske preiskave podkupovalne afere med Angleži in Savdijci - BAE, največje britansko orožarsko podjetje naj bi namreč savdskim princem izplačevalo ogromne podkupnine, da si je zagotovilo dobičkonosne pogodbe.

Vahabizem, kakšen vahabizem?
Ampak o tem raje ne bi, piše v Independentu Robert Fisk, starosta britanskih vojnih dopisnikov. "Danes Američani in Evropejci ter, seveda, naš premier, radi potegnejo črto med "zmernimi", prijateljskimi, prozahodnimi, z nafto bogatimi Savdijci, ki so deležni pohval zaradi obsodb napadov v Parizu, in njihovimi vahabističnimi prijatelji, ki obglavljajo tatove in prekupčevalce po eklatantno nepravičnih sojenjih, mučijo svoje šiitske manjšine in telesno kaznujejo svoje neubogljive novinarje. Vahabistični Savdijci pretakajo krokodilje solze za umorjenimi karikaturisti Charlieja Hebdoja, ki se rogajo njihovi veri, hkrati pa simpatizirajo z islamskimi skrajneži v Siriji, Iraku in Afganistanu, ki ubijajo novinarje in humanitarne delavce, uničujejo starodavne spomenike in zasužnjujejo ženske. Ampak to se jim ne očita. Ker so Savdijci pač posebni, mar ne," piše Fisk v sredini izdaji časnika.

Ob tem ne pozabi omeniti, da je prav Savdska Arabija tista, ki financira gradnjo megalomanskih institucij in mošej po Aziji in na Balkanu, od katerih so nekatere postala središča za novačenje vahabitov za boj v Siriji.

Septembra 2013 je Bled v sklopu gospodarskega foruma obiskal Kalid Al Boajz, častni konzul Republike Slovenije v Savdski Arabiji, čigar poglavitna skrb so (dobri) poslovni stiki s Slovenci. Al Boajz je v intervjuju za MMC na moje vprašanje o močni vahabistični struji v Savdski Arabiji odgovoril odločno: "Ne obstaja nič, čemur bi se reklo vahabizem ali vahabistični islam. Musliman je musliman. Kakšen vahabit neki …"

To potrjuje Fiskovo sklepno misel v njegovem članku: "Niti z besedo ne omenjajte kraljevine kot vahabistično-savdskega režima. To bi bilo napak. Navsezadnje, vahabisti se nimajo za vahabiste, ker so "pravi" muslimani. Kar Savdijci so, mar ne?"