Hotel pod okriljem vodilne hrvaške turistične družbe Maistra je bil v devetih mesecih zgrajen leta 2011 sredi zaščitenega parka Zlati rt, le dober kilometer oddaljen od središča Rovinja. Njegova lega ne bi mogla biti idealnejša - gostom hotela se na eni strani razteza pogled na morje, na drugi na stoletni borov gozd, nad katerim se dviga impresivna arhitekturna stvaritev v obliki križarske ladje.

Z razlogom so hotel, ki je v celoti delo hrvaških oblikovalcev, arhitektov in opremljevalcev, takoj opazili tudi v tujini. Lone je član Design Hotels, blagovne znamke, ki je v zadnjih 20 letih postala sinonim za odličnost v hotelski arhitekturi, prejel je nagrado za hotelski dizajn leta 2012, naslov najboljšega kongresnega hotela v Evropi, posebej pa so ga izpostavili tudi pri New York Timesu.

Z 236 sobami in 12 luksuznimi apartmaji (predsedniški meri kar 130 kvadratov in ima na balkonu džakuzi), 6.000 kvadratnimi metri in šestimi nadstropji je Lone eden večjih petzvezdičnih hotelov na Hrvaškem, morda še impresivnejša kot njegovo moderno, snežno belo in valovito pročelje pa je njegova notranjost.

Že ob vstopu v preddverje se obiskovalcu pogled odpre na celoten notranji kompleks, od tal do stropa, v katerem se nadaljuje koncept čezoceanke - s prvega nadstropja gledamo navzdol v pritličje z vinoteko (s samo hrvaškimi vini), luksuzno restavracijo in bujnim zelenjem, navzgor pa na nadstropja s sobami, saloni, bari in restavracijami - te so kar tri, ob tem pa imajo gostje na voljo še bazen, wellness s savnami, telovadnico, nočni klub, garažo, konferenčno sobo in deset večnamenskih dvoran. Neobičajni tloris je zrisan v obliki črke Y, da bi tako dobili čim večje število sob z razgledom, ki jih v največji meri zasedajo hrvaški gostje (zlasti v bolj 'mrtvih' zimskih mesecih, ko boste v hotelu Lone dobili najugodnejše akcije), sledijo Nemci, Avstrijci, Britanci, Slovenci in Italijani.

100-odstotno hrvaško
Ekipe, ki stojijo za hotelom Lone, so v celoti priznane domače (in v večji meri mlade) - glavni del je opravil arhitekturni biro 3LHD iz Zagreba, ki je bil nagrajen z nagrado združenja hrvaških arhitektov za najboljšo zgradbo na Hrvaškem. Pohištvo je delo oblikovalske skupine Numen/For Use, tekstilni dekor (vključno z uniformami natakarjev) studia I-Gle, pod wellness center se je podpisal studio 92, umetniške instalacije in grafike so delo Ivane Franke in Silvia Vujičića, vizualna identiteta hotela je bila ustvarjena v agenciji Bruketa & Žinić, v pritličju pa so odprli prodajno galerijo z izdelki mladih hrvaških oblikovalcev.

Skoraj ni elementa, ki ne bi nastal v hrvaških tovarnah in studiih, vse pa je delano ekskluzivno za hotel Lone in prav to je po mnenju Maistre tisto, kar loči Lone, nekakšen "prikaz hrvaške ustvarjalnosti in navdiha", od drugih hrvaških dizajnerskih hotelov.

Kot celota hotel deluje nadvse dovršeno in izvirno, v živo pa še impresivneje kot na fotografijah - mehke, zaobljene bele linije stopnišča in ograj ponujajo vedno nove in nove poglede - odvisno od tega, na kateri točki smo. Belino razbija minimalistično živo oranžno pohištvo, topel parket in črne bleščeče mizice, v katerih se zrcali umetelen kolažni strop, linije, svetloba in volumen pa poskrbijo za zanimivo igro posrečenega minimalizma, še posebej v odprtih prostorih.

"Stavba je impresivno arhitekturno delo na prekrasni lokaciji ob morju, na obali Istre, ter odraža in poudarja najboljše lastnosti njene okolice," so zapisali leta 2012 pri Sleep eventu v Londonu v obrazložitvi nagrade za hotelski dizajn. Prav arhitekturna rešitev izvirnega in posrečenega vključevanja modernističnega hotela v idilično okolico je tisto, kar najbolj navdušuje stroko, ki hotel Lone tudi dobra tri leta pozneje daje kot zgled dobre prakse v hrvaškem turizmu. Hotel Lone je bil namreč za Maistro zgolj pika na i ureditve Monte Mulinija, dela rovinjske obale ob Zlatem rtu, ki je zares zacvetela šele z novimi in prenovljenimi hoteli (ob hotelu Lone še Eden in luksuzni Monte Mulini), urejeno obalo in pešpotjo do Rovinja. Kriza, kakšna kriza? Pri Maistri pravijo, da so od odprtja samo še napredovali in vse skupaj nadgradili.

Vse skupaj dopolnjuje še razširjena gostinska ponudba - Monte Mulini se ponaša z eno najboljših (in najdražjih) hrvaških restavracij, Wine Vaultom, Lone mu je (do nedavnega vsaj) dobro konkuriral s svojo najelitnejšo restavracijo "L", po malce dostopnejših cenah pa odprl še terasni Oleander in simpatični Kantinon v središču Rovinja.

Konec kuharske ljubezenske zgodbe
Da bi bila zgodba še zanimivejša, sta glavna kuharja obeh paradnih restavracij, Hrvat Tomislav Gretić iz Wine Vaulta in švicarska Kanadčanka Priska Thuring iz L-a, zakonca, ki sta se zaljubila med delom v Švici. Zadnja leta sta soustvarjala kulinarično podobo Rovinja, žal pa so bila trenja med ognjevitima značajema prevelika in impulzivna Priska, ki se je sicer med Hrvati počutila odlično, je konec lanskega leta na vrat na nos hotel Lone (in Gretića) zapustila, spakirala kovčke in poletela v Kanado, za seboj pa pustila samo še svoj zadnji meni. "Priska se je odločila za nove življenjske in profesionalne izzive, želimo ji veliko sreče in uspeha," so nam njen odhod potrdili tudi pri Maistri.

Škoda, saj so bili Priskini krožniki - spoj kanadskih prijemov, švicarskega znanja in hrvaških surovin s primesmi modernega, eksotičnega in trendovskega (rada je uporabljala t. i. superživila) - nadvse zanimivi, hotelu Lone pa so ob nazivu dizajn hotela prinesli še naziv obvezne kulinarične destinacije.

Nadzor nad štedilnikom je v zadnjih dveh mesecih po Priskinem nenadnem odhodu prevzel njen hrvaški sous chef, ki za zdaj še pripravlja njene jedi, kot so izjemni goveji rep s kozjim sirom, smrčki (gobe, op. a.) in pljukanci iz tefa, tuna s sezamom, daikonom, blitvo, ingverjem in ostrigino omako ter tandoori jagnjetina s solato iz amaranta in mangom, a v hotelu težko skrivajo, da nad Priskinim odhodom niso najbolj navdušeni, na spletni strani jo še vedno navajajo kot vodjo kuhinje, Gretić pa po hrvaških tabloidih, čeprav se Priska ne javlja na telefon, zatrjuje, da se ne ločujeta.

Petki za suši, nedelje za sladice
V hotelu se sicer trudijo, da se njena odsotnost ne bi preveč poznala. Gostom, ki jih je v zimskih mesecih res zelo malo, se trudijo popestriti večere v precej mrtvem in zaprtem Rovinju z bogatimi zajtrki s prekajenim lososom, ameriškimi palačinkami, omletami po želji in sardelami na saor, koktajl večeri, petkovim suši barom, degustacijami vina, sira in olivnega olja ter "sladkimi" nedeljami.

Takrat se mize šibijo od sladic, ki pa žal ne dosegajo povsem standardov v precej dražji restavraciji L. Za petzvezdični hotel rezerve še imajo, a ko osebje samo prostodušno pripomni, da jim je všeč, da so stvari tu "malce bolj sproščene" kot v švicarskih hotelih, je jasno, da Istrani - čeprav je direktor hotela Avstrijec - še vseeno dajejo prednost svojemu temperamentu kot pa čisti perfekciji in nemški disciplini, ki odlikuje germanske hotele. In po eni strani je to tudi prav.