Ne govorim o poti do zmage - Marcel Hirscher je do zlata skočil s 30. mesta, Tina Maze pa je vodila že po hitrejšem delu tekmovanja - ampak stanju današnjega smučanja, v katerem ni več prostora za smučarje, ki bi tekmovali v vseh disciplinah (tako v moški kot ženski konkurenci).

Skočimo desetletje v preteklost. V sezoni 2004/2005 je veliki kristalni globus osvojila Anja Pärson, ki je v enem najtesnejših obračunov za le tri točke ugnala Janico Kostelić. Obe vsestranski smučarki sta se v vsaki posamični disciplini uvrstili med 30 najboljših. Poleg njiju je to uspelo še Marlies Schild, Julii Mancuso in Martini Ertl. V vsaki disciplini je točke osvojilo skupaj deset smučark.

In letos? Točke je v vseh disciplinah osvojila ena sama tekmovalka. Tista, ki si je v ponedeljek v Vailu okoli vratu nadela še tretjo medaljo na treh tekmah in je zdaj ob Pärsonovi in Marielle Goitschel edina smučarka z naslovom svetovne prvakinje v štirih različnih disciplinah. Tina Maze dober mesec pred koncem sezone prav v vsakem seštevku discipline zaseda mesta med prvimi petimi. Kako so se gibale dobitnice točk od sezone 1991/1992, preverite v spodnjem grafu.

Izginjanje vsestranskih smučarjev je mogoče opaziti tudi v moški karavani, v kateri zaradi večje konkurenčnosti tako ali tako nikoli ni bilo ogromno junakov, ki bi enako spretno krotili tako smukaške kot slalomske smuči. A še v sezoni 2010/2011 je bilo šest tekmovalcev, ki so v vseh disciplinah nabirali točke (Ivica Kostelić, Silvan Zurbriggen, Ted Ligety, Benjamin Raich, Kjetil Jansrud in Ondrej Bank). Letos je to uspelo le Ligetyu, a niti slučajno ni v vseh tako konkurečnem kot na primer Tina Maze. Trikratni svetovni prvak iz Schladminga je namreč 322 točk osvojil v paradnem veleslalomu, v preostalih treh disciplinah pa skupaj le 53 točk.

Zakaj tako? Zakaj je Tina Maze poslednja odlična vsestranska smučarka? Igor Tominec je prepričan, da je za to kriva prezgodnja specializacija. "Danes že zelo zgodaj usmerjajo tekmovalce v tisto disciplino, v kateri imajo najboljše rezultate. Že v mladinskih letih je vse usmerjeno v tekme, namesto v širjenje repertoarja znanja. Ko pridejo v članske vrste, procesa seveda ni več mogoče obrniti," je prepričan urednik športnega programa na Valu 202.

Podobno razmišlja tudi komentator na TV Slovenija Tomaž Hudomalj: "Zelo zahtevno je biti konkurenčen v vseh disciplinah. Slalom in smuk sta neskončno različna. Alpsko smučanje gre - kot večina športov - iz leta v leto naprej, se razvija in posledično se je treba specializirati za sorodne discipline. Tudi koledar svetovnega pokala je tako natrpan, da je preprosto nemogoče zdržati tak ritem."

Ravno tu se skriva vzvod Tininih uspehov - Andrea Massi. Italijanski strokovnjak ne izvira iz alpskega smučanja, njegova specialnost je fizična pripravljenost. V nekaj letih sodelovanja mu je uspelo ustvariti pravo "mašino", ki je sposobna kljubovanja neverjetnim fizičnim naporom. Grajenje kondicije je bila zastavljeno postopoma, v nasprotnem primeru bi lahko sledile poškodbe. Drugo je zgodovina, v kateri lahko navijači podoživljajo neverjetne zmage, novinarji iščejo nove besedne zveze, statistiki pa nove rekorde.

Misel Igorja Tominca odpira zelo pomembno temo, ki se ne dotika le smučanja in športa, ampak govori veliko o družbi in vzgoji. Vsi bi bili radi takoj zmagovalci. Tudi v zgodnjem času, ki ne bi smel biti namenjen lovljenju prvega mesta, ampak utrjevanju znanja in piljenju tehnike.