Z marcem se je začela meteorološka pomlad. Ob tej priložnosti smo na podcastu Številke gostili Tanjo Cegnar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Motiv: narava in njeno spreminjanje
"Vedno sta me fascinirala narava in opazovanje tega, kar se v njej spreminja. Vreme pa je tisto, kar se v njej najhitreje spreminja. Spominjam se, kako sem spremljala oblake, kako so se spreminjali, sončne vzhode in zahode ... Vse to me je pritegnilo. Vedno sem o sebi razmišljala kot o nekom, ki se bo z naravo podrobno ukvarjal," je Cegnarjeva razložila odločitev za svojo poklicno pot.

Napovedi ne bodo nikoli 100-odstotne
Vremenske napovedi so se v zadnjih letih precej izboljšale, a Tanja Cegnar opozarja: "Nikoli ne bomo imeli tako natančnega opisa začetnega stanja, da bo vremenska napoved 100-odstotno natančna. Se izboljšuje, smo vedno boljši, a popolnoma natančna ne bo nikoli. Seveda preverjamo tudi, kako natančni smo. Ugotavljamo, pri katerih vremenskih pojavih imamo slabše napovedi. To nam pomaga, da neprestano napredujemo. Napovedi so boljše, a tudi zahteve uporabnikov so vse večje."

Kazalci, da se ozračje ogreva
Leto 2014 je bilo sploh najtoplejše, odkar obstajajo meritve pri nas. Letošnja zima je bila med toplejšimi, a "ni bila ekstremna". "Po snežni odeji je bila precej skromna, čeprav smo imeli dve močnejši obdobji sneženja. Tudi trajanje odeje je bilo podpovprečno. To so vsi kazalci, da se ozračje ogreva," ugotavlja Cegnarjeva.

Toplogredni plini so dobrodošli, a do meje
Večji del znanstvenikov, ki se ukvarjajo s podnebno problematiko - natančna številka znaša 97 odstotkov -, je prepričanih, da je človek (so)krivec za segrevanje. "Gre za presežek toplogrednih plinov, ki jih v ozračje spustimo ljudje. Narava sama ni sposobna asimilirati vseh količin, ki jih ljudje dodajamo predvsem z uporabo fosilnih goriv. Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju tako narašča. A ne gre po vrsti demonizirati teh plinov, saj so blažilec toplotnih razmer na površju. Če jih ne bi bilo, bi bila temperaturna razlika med dnevom in nočjo izjemno velika. Povprečna temperatura na svetu bi bila 33 stopinj nižja, kot je zdaj. Toplogredni plini? Da, a težava je v tem, da njihova koncentracija narašča," je prepričana sogovornica.

Slovenija se ogreva hitreje kot Evropa
Na Arsu so pred kratkim končali projekt Podnebne spremenljivosti v Sloveniji, hkrati pa izdali še scenarije za Slovenijo do leta 2050. "Projekt je zajel številne spremenljivke, ne le temperaturo zraka. Podatki nedvomno kažejo, da je dvig temperature v Sloveniji višji kot drugje po svetu. Pri tem je treba poudariti, da se oceani zaradi velike kapacitete, ki jo imajo, segrevajo počasneje od kopnega. Naše celotno območje - tudi Alpe - se ogreva hitreje od evropskega povprečja. Ogrevanje je različno tudi v posameznih letnih časih, najbolj se ogrevanje pozna poleti. Naša poletja so že dve stopinji toplejša, kot so bila v moji mladosti. To se pozna tako v povprečni temperaturi kot številu toplih in vroči dni in številu dni nad 35 stopinj Celzija. V zadnjih 50 letih prejšnjega stoletja je bilo manj dni s temperaturo nad 35 stopinjami, kot smo jih imeli v 14 letih tega stoletja," je razložila voditeljica vremena na TV Slovenija.

Še več težav za rastline in živali
Cegnarjeva opozarja, da človek ni edini, ki se bo moral prilagoditi spremembam: "Ljudem se v začetnih fazah še uspe prilagajati, nekaterim rastlinam in živalim pa se ne uspe dovolj hitro. Gozdovi se prilagajajo izredno počasi, to poteka v obdobju 50-80 let. Nekatere živalske vrste, ki so zelo gibljive in pri hrani niso izbirčne, imajo manj težav. Težave bodo večje sploh pri tistih živalih, ki imajo specifično prehranjevanje."

Ima vreme vpliv na človeka?
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, kjer Tanja Cegnar med drugim pojasni razliko med astronomskimi in meteorološkimi letnimi časi, razmišlja o povečanju številna ekstremnih pojavov in pojasni vpliv vremena na človekovo počutje.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- SURS-ova zanimivost o količini padavin
- Poročilo o rekordno toplem letu 2014
- Podnebna spremenljivost Slovenije 1961-2011
- Scenariji za vreme v Sloveniji 2050
- Mišo Alkalaj: Podnebna prevara (pdf-knjiga)