Pri njegovih pivih ne moreš mimo tega, da se ne bi temeljito prepričal – Pelicon je namreč v letu in pol postal prava uspešnica, ajdovska pivovarna pa je celo prvouvrščena med domačimi na lestvici RateBeer.com, eni izmed največjih referenc v svetu ljubiteljev mikropivovarstva in kulture butičnega piva.

"Ko sva zvarila tisoč litrov, sva prodala vseh tisoč litrov, ko sva povečala na 2.000, je šlo tudi vseh 2.000, ko sva jih zvarila 3.000, jih je šlo 3.000 …" razlaga Anita Lozar, ki se je iz oblikovalke (tudi) vinskih etiket (in pivoljubke) prelevila v pivovarko, ki pa, jasno, še vedno bedi tudi nad oblikovno podobo pivovarne.

Anita in Matej sta pri rosnih 28 letih - za svoj današnji rojstni dan si bo Matej podaril Quantum, pilotno različico dvojne IPE, pivo z največjim hmeljnim potencialom, ki trenutno vlada craft sceni - z veliko zagnanosti in zrelim pristopom na noge postavila pivovarno, ki zdaj komaj sledi vsem naročilom, Vipavsko dolino pa iz vinorodnega središča naredila še za pivovarskega – pa čeprav so ju sokrajani sprva gledali precej skeptično.

Pivomanija
Paru je uspelo zajahati novi val pivomanije v Sloveniji, ki se iz države dveh konvencionalnih izbir (Laško ali Union?) počasi preobraža v pivsko krajino zanimivih malih "rokodelskih" pivovarjev, ki sicer obeh velikanov ne bodo resno ogrozili, so pa ju najmanj malce predramili iz zaspanosti.

V odgovor na Bevoga, Human Fisha, Pelicona in druge se je tako Laško odzval z novo linijo Laško Special, Union pa z odprtjem pivnice, kjer strežejo tudi nekatera svoja manj komercialna, nefiltrirana piva. Anita in Matej – ona sprva zaprisežena ljubiteljica belgijskih piv, on angleških, zdaj pa navdušena nad spontano (divjo) fermentacijo - do že uveljavljene konkurence nista omalovažujoča. "Pivo je pivo, pomembno, da se pije pivo," se nasmeji Anita ob vprašanju, ali ob vseh svojih butičnih pivovarskih izdelkih sploh še lahko pijeta klasično pivo.

Od loncev za marmelado do pivovarne
Če odmislimo Matejeve najstniške začetke domačega varjenja piva v loncih za marmelado, zgodba Pelicona sega v leto 2012, ko sta Pelicon in Lozarjeva kot ena izmed prvih treh Slovencev srečo poskusila na Kickstarterju - z idejo za pivovarno.

Morda sta bila dejansko prezgodnja, saj jima je na platformi, kjer sta dve leti pozneje med drugim uspela skodelica za kavo v obliki roga in zen jajce – spodletelo. "Ni bilo ne pivovarne ne piva, samo zgodba o nekem Mateju, ki si želi pivovarno. Takrat sva imela tudi zelo naivno kampanjo, danes so te že zelo profesionalno postavljene," razlaga razloge za neuspeh Anita.

A kljub temu sta že leto dni pozneje v Ajdovščini, v prostorih nekdanjih vojaških kopalnic, zagnala svojo mikropivovarno. The 3rd Pill, Pally, Summer Ale, Stout, Out of China, Winter, Coffe Stout, No. 30/96 … ideje in novi slogi so se v pičlem letu dni kar vrstili. In če sta sprva še sama tiskala etikete ("Take bele, šolske, ki so se na mokri steklenici drobile"), steklenice zjutraj prodajala na ajdovski tržnici, popoldne pa okoliške lokale skoraj prosjačila, ali bi vzeli Pelicone za njune pivske degustacije, jima je posel potem hitro stekel. Lani sta zvarila 20.000 litrov, za letos, ko sta se razširila in dodala še tri 1.800-litrske posode za fermentiranje vipavskega opremljevalca Škrlja (za Pelicona je sodelovanje z lokalnimi podjetji ključnega pomena), jih načrtujeta "veliko, veliko več".

Za Anito in Mateja je trenutno meja nebo. Nočeta se obremenjevati s slogi, vsi recepti so njuni lastni, pa naj si gre za sorazmerno klasični IPO ali pa eksperiment, kot je bilo sodelovanje z vrhniško pražarno Escobar pri Coffee Stoutu, za katerega sta porabila štiri kilograme honduraške kave za 350 litrov Peliconovega temnega stouta. In že načrtujeta nove eksperimente z vinskimi sodi in nove poletne okuse, pri vsem tem pa sta povsem iskrena, ko zatrjujeta, da jima največji zagon in energijo za delo dajejo navdušeni odzivi pivcev.

"Midva tedna ne štejeva po dneh, ampak po zaporedjih dogodkov. Je naporno, ampak ko veš, da je cel kup ljudi, ki komaj čakajo na novi 3rd Pill, ali pa da zvariš nekaj novega, je precej lažje," pravita in se pri tem dobro zavedata, da je ta krog oboževalcev že zelo velik.

"Ko sva zvarila coffee stout, so bili res navdušeni – kakšni odzivi so bili to, sploh si nisva mislila! Svoje odzive nato pogosto objavljajo kar na Instagramu in Twitterju, kjer sva zelo dosegljiva," pravi Anita, ki se trdno drži načela, da komunicirata z javnostjo, kot si želita, da bi drugi komunicirali z njima.

Birokratske prepreke
Birokracija je, kot povsod po Sloveniji, tudi pri pivovarstvu neusmiljena, stroški pa veliki, a Anita in Matej se z njo veliko ne obremenjujeta. "Najin moto je, da se ne pritožujeva, ampak se popolnoma osredotočiva na pivo in raziskovanje svoje smeri ter poskusiva pri tem čim manj časa izgubljati z drugimi stvarmi," razlagata mlada vizionarja, ki sta takoj po našem pogovoru že hitela vsak v svojo smer – Matej varit pivo, Anita pa na predavanje na podjetniški krožek o zagonskih podjetjih v krajevni osnovni šoli.

Pelicona se tudi nočeta na vse kriplje opirati na kakšne subvencije. "Midva sva pivovarno postavila zaradi dobre volje in pomoči drugih vipavskih podjetij, ne pa javnih institucij, še manj pa bank. Bolj gledava na to, da tistih, ki so nama pomagali, ne razočarava. To nama je najpomembneje," pravi skromno Anita.

Za zdaj sta še sama, od letos tudi oba zaposlena v pivovarni – in delata brez prestanka, tako da zadnjega dopusta sploh ne pomnita. V prihodnje si želita delovna mesta in prihodnost omogočiti še drugim mladim. Če ne kujeta novih piv, varita, stekleničita, razvažata, se promovirata na festivalih, kjer "craftarji prilezejo iz svojih garaž in se lahko končno podružijo", in prirejata degustacije v enoteki Faladur v stoletja starem mestnem stolpiču, še eni odlični ideji mladih Ajdovcev, Mateja in Neže Lavrenčič, ki sta v svojem butiku postavila na ogled (in pokušino) vse vrhunske vipavske izdelke.

In za kar Matej in Anita zvarita, Matej in Neža najdeta vipavsko kulinarično spremljavo – suha sliva v slanini z živahnim Out of China, vipavski sendvič s Cigojevo salamo s slovensko hmeljno ekskluzivo No. 30/96, polenta z ocvirki in pršutom s hmeljnim prvakom 3rd Pill ter čokoladni mousse s kavo s temnim karakternim coffee stoutom.

Hubelj in hmelj
Peliconova piva temeljijo na hubeljski vodi, zaradi mineralne sestave primernejši za bolj hmeljne sloge piva ale. V nasprotju z vseprisotnimi ležaki so to piva, ki zaradi drugačnega seva kvasovk fermentirajo pri višji temperaturi, pri čemer razvijejo močnejše sadne priokuse. Piva Pelicona, obogatena tudi do s štirimi sortami hmelja (od takega, ki daje pivu prepoznavno grenčico, do različnih dišavnih za aromo), so bolj začinjena in širših barvnih palet, slajša in polnega telesa, hkrati pa z manjšo karbonacijo in kot taka bolj pitna.

Za to raven pa sta potrebni skrbna izbira domačega in tujega hmelja ter kombinacija teh, pri čemer pa skuša temeljiti na slovenskem hmelju in mladih slovenskih hmeljarjih, ki razumejo, da prihodnost leži v butičnih pivih, a dejstvo je, da se vedno ne da. Če je savinjski golding res kakovosten in med bolj priznanimi na svetu, zaradi česar ga tudi tuji pivovarji uporabljajo za grenčino in klasično hmeljno aromo, pa Slovenija zaradi svoje lagerske tradicije nima razvitih dišavnih sort hmelja (še neimenovani hmelj 30/96 je eden izmed potencialov, ki sta ga Anita in Matej dobila v preizkus od Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), zato te kupujeta v tujini.

"Prej so pri nas desetletja skrbeli, da je imel hmelj odlično grenčino, ker je bil to pač trend, zato pa malo zaostajamo pri dišavnem hmelju, nekaj pa je odvisno tudi od terroirja," razlagata in pri tem obžalujeta, da od leta 2000 pri nas nimamo več svoje sladarne. "Slad kupujeva od preverjenih sladarn z dolgo tradicijo, ker je pri surovini res treba imeti popoln nadzor, informacije in analize, ter se moraš zanesti na tistega, ki ti da slad, da ti ne bo uničil opreme, na koncu pa še pivca," pove Matej.

"Nismo Amerika"
Peliconova ne skrivata, da sta samouka in da njuno pivo nima tradicije velikih pivovarn, kar je Anita skušala prikazati tudi z etiketo in logotipom Pelicona, a česar jima niso dale šole, sta nadoknadila z veliko mero zanosa, ustvarjalnosti in mladostnega zagona.

"Pivci ne razumejo, da mi nismo Amerika. Večina naših mikropivovarjev ne izhaja iz šol o pivovarstvu, medtem ko druge pivovarne zaposlujejo izključno izobražene pivovarje. V tujini imajo akademije, študije, tečaje, tega je ogromno. UC Davis (kalifornijska univerza, op. a.) ima recimo zelo močen pivovarski program. Pri nas si pa lahko oblikovalec, falirani študent ali pa nekdanji domači pivovar – tu se znanja sploh ne da primerjati, vse se moraš naučiti. Pivci ne razumejo tega na tak način, ampak samo primerjajo rezultate in včasih je treba razložiti, od kod izhaja neka pivovarna, ki že 20, 30 ali pa tisoč let vari pivo, in od kod mi," razlaga Anita in srkne požirek Peliconovega najbolj priljubljenega piva, motnega, nefiltriranega 3rd Pilla, ki pri RateBeeru kotira kot tretje najboljše slovensko pivo (za Grim Reaperjem Reservoir Dogs in Pale Alom Human Fisha), administratorji RateBeera pa so ga januarja po svoji oceni celo proglasili za najboljše slovensko pivo.

Ko sta Anita in Matej začenjala, ju je v Ajdovščini obiskal ameriški kolega, ljubiteljski pivovar, ki jima je dejal, da je zanj Slovenija najboljša destinacija, kar jih je, vse, kar ji manjka, je samo craft pivovarna. Danes jih imamo kar nekaj, v samem vrhu pa je prav Peliconova, ki lepo dopolnjuje vse bolj razvijajočo se Vipavsko dolino, kjer so mladi v stiku s svetovnimi smernicami in ki ji je hvalospeve lani pel tudi New York Times.