V glavnem mestu Slovenije se že dolgo ni tako veliko govorilo o Olimpiji kot v ponedeljek, ko je Izet Rastoder sprejel mamljivo štirimilijonsko ponudbo Milana Mandarića. Olajšanje in zadovoljstvo ter želja po novem začetku so zelo očitni, saj je zeleno-bela barka z zastavo banane že dolgo blodila brez prave usmeritve in uspeha.
Zmaji brez lovorik, vijoličasti pa v Ligi prvakov
Green Dragonsi so dočakali dan zmage, ko se je uresničil njihov slogan, ki ni primeren za zapis, Ljubljančani pa upajo, da bodo končno dobili pravi nogometni klub, ki bo konkurenčen zelo uspešnemu Mariboru. V sedmih letih pod Rastoderjem nova Olimpija ni osvojila nobene lovorike, medtem ko so večni tekmeci že štiri jeseni zapored igrali v Evropi, od tega nazadnje celo v Ligi prvakov, hkrati pa so petkratni zaporedni prvaki Slovenije.
Rastoder s pozitivno ničlo iz stadiona v dvorano?
Po petih letih na mestu predsednika kluba se je za odhod odločil Rastoder, ki je poslovni imperij zgradil z bananami, njegovo podjetje Derby je največji distributer banan na Balkanu in šesti na svetu. Sedem let je bil glavni pokrovitelj, a dejansko je večji del sredstev bil posojen klubu, ki je tako predsedniku in mecenu v isti osebi dolžan več kot tri milijone evrov. S štirimi milijoni evrov bo Mandarić dejansko odkupil terjatve in Rastoder bo s pozitivno ničlo mirno zapustil klub, ki ga je nameraval na cedilu pustiti že lani. A pri Green Dragonsih osovraženi predsednik naj bi v Ljubljani samo zamenjal šport: iz nogometa bo presedlal na košarko, kjer naj bi reševal Union Olimpijo.
V 70. letih obogatel ob rojstvu Silicijeve doline
Milan Mandarić je bil ob letošnjem (začasnem?) nogometnem slovesu od Anglije deležen obsežnih slavospevov, celo BBC mu je poklonil obsežen članek z naštevanjem njegovih dosežkov in motivov ter potez, s katerimi je v zadnjem desetletju pred propadom rešil tri tradicionalne angleške klube. Gospod, ki vse popravi in uredi oz. Mr. Fixit, je kot pravi Srb zaljubljen v nogomet, in ko je v ZDA obogatel z izdelavo računalniških delov v Silicijevi dolini, je hitro začel vlagati v nogomet.
V Evropi najprej v Belgijo in Francijo, nato odkril Anglijo
A druga domovina še ni bila zrela za pravi nogometni bum, zato se je v 90. letih podal najprej v Belgijo (Charleroi) in nato v Francijo, kjer je kupil Nico in z njo leta 1997 osvojil pokal ter jo z dobičkom prodal. Naslednji cilj je bila Anglija: leta 1999 je kupil Portsmouth, ki je bil v prisilni poravnavi. S Harryjem Redknappom se pompey leta 2003 vrne v Premier ligo in čez tri leta za 32 milijonov funtov proda klub francosko-izraelskemu poslovnežu Alexandru Gaydamaku. Ta nato v štirih letih torpedira klub, a parlamentarna in sodna preiskava razsodita, da Mandarić pri tem ne nosi nobene krivde, prav tako pa ni grešil pri plačevanju davkov.
Kupi poceni propadli klub in ga rešenega bogato proda
Takoj po prodaji je Mandarić za šest milijonov funtov kupil Leicester City, sočasno pa se prek Mladena Rudonje kot vlagatelj že pojavi v Sloveniji - postane mecen Kopra, a več o tej zgodbi malo pozneje. V drugem angleškem klubu sprva ni šlo po načrtih in je izpadel iz Premier lige, a lisice so leta 2009 postale prvak druge lige. Leto zatem proda klub Tajcu Višaju Raksriaksornu za 40 milijonov funtov!
Naslednji izziv je bil že na vidiku: za en funt je prevzel močno zadolženi Sheffield Wednesday, ga popeljal iz tretje v drugo ligo ter predvsem finančno servisiral in stabiliziral. Sove postanejo spet spoštovan klub, ki oživi strast med navijači in za katerega se obeta, da bo počasi nared za preboj v Premier ligo. Mandarić oznani, da nima dovolj sredstev, da bi lahko sestavil zmagoviti mozaik za prvo angleško ligo, in najde novega lastnika Tajca Dejphona Čansirija, ki je odštel 37,5 milijona funtov kupnine.
V Kopru ni bilo pričakovanih nenogometnih poslov
In zdaj se 76-letni Mandarić z mastnim dobičkom, a tudi izrednim ugledom med navijači, v športni javnosti in medijih iz domovine nogometa vrača v Slovenijo, ki mu je prirasla k srcu in ima tu tudi eno izmed svojih številnih domovanj. A v Kopru nimajo pretirano dobrih spominov na njegovo epizodo v letih 2006 in 2007. Koprske zgodbe se je Mandarić naveličal že po letu in pol, kljub osvojeni prvi lovoriki - slovenskemu pokalu - so ga bolj zanimali drugi posli. Prvi v vrsti je bil nov stadion Bonifika, ki pa je bil zgrajen šele tri leta po njegovem odhodu. Drugi posel, ki je padel v vodo in je bil verjetno odločilen: ni mu uspelo priboriti si dokončanja zakletega projekta Toncity. Namesto njega ga je dobil zdaj propadli Istrabenz.
Milijonarju izplačujejo štiri tisoč evrov na mesec
Ob ločitvi je ostal 1,3-milijonski dolg, ki bi pred letom in pol skoraj postal usoden za Luko Koper. Mandarićev slovenski odvetnik Franci Matoz je namreč zahteval izvršbo. Nekdanji partner v klubu Ante Guberac je bil pritisnjen ob zid in napovedal propad kluba, a nato le našel skupni jezik z Mandarićem. Ta je odpisal pol milijona dolga, Koprčani so takoj vrnili 100 tisočih evrov, od takrat pa mesečno plačujejo štiri tisoč evrov, večino pa naj bi poplačali s 50-odstotnim deležem pri prodajah igralcev, ki pa jih za zdaj ni.
Dogovor je v nasprotju s prejšnjimi ustnimi zdaj overovljen in spoštovan, s čimer naj bi se zgodba počasi končala. Če zdajšnje vodstvo koprskega kluba pravi, da je sodelovanje zelo korektno, pa je zlasti pri navijačih še vedno čutiti zamero do poslovneža, ki je napovedoval velike stvari, a hitro odšel in še zdaj črpa sredstva kluba, ki naj bi ga prerodil.
Novega direktorja v Beogradu odnesli navijači
Ob slavju Rastoderjevega odhoda med navijaškimi zaljubljenci v zeleno-bele vseeno tudi v Ljubljani ne manjka previdnosti, ki jo narekujejo že prve poteze. Za športnega direktorja je bil ob ponedeljkovi predaji poslov že imenovan Ranko Stojić, nekdanji vratar Partizana in Dinama Zagreb ter zdajšnji menedžer, ki ga v Srbiji ne spremlja ravno najlepši sloves. Kot glavni financer beograjskega Rada med letoma 2010 in 2013 si je nakopal srd navijačev, ki so ga na koncu tudi prisilili, da je zapustil klub, ki so mu ostali dolgovi in sesuti sistem.
Z ustanoviteljem menedžerske agencije Dynamic Agency, ki jo zdaj formalno vodita sinova, prihajajo k Olimpiji tudi njegovi varovanci. Prvi je tu napovedan trener Marko Nikolić, ki je nazadnje vodil Partizan. Iz omenjenega kluba se ponujajo že prva imena, za trojico Partizanovih igralcev, ki jih zastopajo Stojići, so že napovedali poletni odhod.
Še noben vlagatelj v SNL se ni proslavil
Skratka, burne zgodbe z neuspešno Olimpijo še ni konec. Zdaj je res čas za olajšanje in nov začetek, previdnost pa ni odveč, saj ostaja dejstvo, da se še niti en tako imenovani vlagatelj v slovenskem nogometu ni proslavil, praviloma pa so za seboj puščali le pogorišča (Mura in Koper Georgea Subana) ali pa zadolžene in sesute klube (Italijani v Gorici in Nizozemci v Muri) ali pa okolici odtujene klube brez uspehov (Rastoderjeva Olimpija).
Čakajoč odgovore in vizijo na skupščini
Na skupščini Olimpije, ko bo 15. junija klub uradno iz rok Izeta Rastoderja prešel v roke Milana Mandarića, bo mogoče malce jasneje, ali se lahko v Ljubljani res ponovi otoška zgodba, kot upajo privrženci Olimpije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje