Današnje bombe dosegajo tudi večtisočkrat večjo moč kot tiste nad Hirošimo in Nagsakijem. Najmočnejši jedrski poskusi so uparili celo otoke, kjer so jih sprožili, kar daje slutiti strahovito rušilno moč, ki jo ima to orožje.
"Little Boy", bombo neposrečenega imena, saj na njej ni bilo nič majhnega. Štiri tone težka bomba je ob eksploziji sprožila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter uničil mestno središče in vzel 150.000 življenj.
Tri dni pozneje so ZDA vajo ponovile še v Nagasakiju, kjer je bilo v eksploziji bombe "Fat man" (Debelinko) žrtev približno polovico manj. Posledice - predvsem zdravstvene - so bile tako hude, da orožja do danes niso več uporabili, čeprav grožnje ostajajo, ostajajo pa tudi odprte razprave o moralni upravičenosti uporabe tega orožja.
"Little Boy" oziroma "Deček" je nad Hirošimo eksplodiral ob 8.16 na 567 metrih višine in povzročil peklensko vroč udarni val s hitrostjo 440 metrov na sekundo. V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije je skoraj takoj umrlo vseh 80.000 prebivalcev. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 - večinoma pohabljenih - ljudi. Radioaktivno sevanje je povzročilo hude opekline, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa so se zaradi radioaktivnosti pojavljale bolezni in rojevali prizadeti otroci.
Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna, zato je nekakšna neuradna razlaga ZDA še danes, da je bila uporaba atomske bombe nujna za končanje vojne. A nekateri zgodovinarji tej razlagi oporekajo. Tako je ugledni zgodovinar Tsuyoshi Hasegawa s kalifornijske univerze prepričan, da je cesarja Hirohita in njegovo vojsko v kapitulacijo bolj kot Hirošima prisilila sovjetska vojna napoved Japonski 8. avgusta.
Posledice vidne še danes
Posledice izpostavljenosti sevanju se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemije. Na grozote jedrske vojne opominja 183.000 preživelih, katerih povprečna starost je letos presegla 80 let.
"Ljudje, kot sem jaz, izgubljamo moč, da bi govorili o naših izkušnjah in se še naprej bojevali proti jedrskemu orožju," je za Guardian povedal eden izmed preživelih Sunao Tsuboi. Preživeli se bojijo, da bi se zgodovina lahko ponovila, in kritizirajo današnjo politiko Japonske.
Premier Šinzo Abe je namreč odločen, da bo spremenil povojno pacifistično ustavo Japonske in pridobil podporo javnosti za večjo vlogo vojske. Prav tako namerava kljub velikemu nasprotovanju javnosti vnovičnemu zagonu jedrskih reaktorjev po katastrofi v Fukušimi leta 2011 v energetiko znova uvesti jedrsko energijo. Tsuboi se bo imel na spominski slovesnosti v Hirošimi priložnost srečati z Abejem in v imenu žrtev jedrske bombe ga namerava zaprositi, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se svet znebi jedrskega orožja.
V Hirošimi poleg tradicionalnih slovesnosti letos načrtujejo tudi koncerte in predvajanje filmov. V okoli 300 kilometrov oddaljenem Nagasakiju bo spominska slovesnost v nedeljo, še do konca septembra pa tam pripravljajo več kulturnih prireditev.
Atomska bomba: Od nemškega laboratorija do ameriških rok
Razvoj atomske bombe sega v leto 1938, ko so kemiki v berlinskem laboratoriju odkrili, da se s cepitvijo atoma urana lahko sprosti izjemna energija, iz katere lahko nastane močna bomba. ZDA je v pismu predsedniku Franklinu Rooseveltu o morebitnih načrtih Nemčije obvestil Albert Einstein. Ameriška vlada je nato decembra 1941 lansirala skrivni "Projekt Manhattan", s katerim je razvila jedrsko bombo. Američani so prvo atomsko bombo sprožili 16. julija 1945 na poskusnem poligonu v zvezni državi Novi Mehiki. Noč se je takrat na kraju poskusa spremenila v dan, jedrska eksplozija je naredila več kot tri metre globok in 300 metrov širok krater v puščavskih tleh. Tri tedne pozneje je bila rušilna moč novega orožja na ukaz ameriškega predsednika Harryja S. Trumana uporabljena tudi nad Hirošimo in Nagasakijem.
Po vojni se je izkazalo, da je bila bojazen zavezniških sil na čelu z ZDA odveč, saj je uspelo Nemcem usposobiti le majhen jedrski reaktor in še niso na veliko razmišljali o jedrskem orožju, saj naj bi bilo tedaj to le zapravljanje energije in dragih surovin.
Zanimivo je, da so se prebivalci Hirošime do tistega usodnega avgustovskega dne imeli za precej srečne, saj so ZDA v skoraj leto dni trajajočih zračnih napadih na Japonsko jugozahodno mesto na Honšuju do takrat bolj ali manj zaobšle in se osredotočile na Osako, Kobe in Tokio.
A prav zato, ker je bila Hirošima praktično nedotaknjena, je bila tako popolna tarča za jedrsko bombardiranje. In mesto je s svojimi prebivalci vred tako postalo del grozljivega eksperimenta, nekakšen poskusni zajček, ki bi raziskovalcem zagotovili podatke o učinkih jedrskega orožja na ljudi in mesta.
ZDA danes na čelu nasprotnikov
Čeprav od napadov mineva 70 let, pa senca Hirošime in Nagasakija še daleč ni zbledela, saj eksploziji zaznamujeta vstop v dobo jedrskega orožja, pri čemer sta se nemudoma vzpostavili dve nasprotujoči se tekmi - v prvi se kopičijo ogromne zaloge jedrskih bojnih konic, v drugi pa skušajo preprečiti njihovo širjenje.
Psihične motnje kot posledice jedrske eksplozije
Japonski znanstveniki v najnovejši raziskavi ugotavljajo, da je pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni jedrski katastrofi, precej več verjetnosti, da bodo trpeli za psihičnimi motnjami, kot sta depresija in posttravmatski stres, kot pa za posledicami samega sevanja. K travmi prispevajo dejavniki, kot so evakuacija ali pa tudi sam strah, ugotavljajo znanstveniki v študiji, objavljeni v zborniku The Lancet. Raziskava izpodbija napačno predstavo, da jedrske katastrofe povzročajo predvsem smrt in telesno bolezen, saj so po zadnjih ugotovitvah učinki za duševno zdravje precej globlji in obsežnejši, medtem ko naj bi bilo v večini jedrskih incidentov le malo ljudi izpostavljenih usodnemu odmerku sevanja.
Hirošima in Nagasaki sta sicer do danes edina primera uporabe jedrskega orožja, čeprav se že vse od takrat zdi, da svetu ta ali ona država grozi z jedrsko detonacijo. Ironično so ZDA, ki nikdar niso zares pojasnile svoje odločitve, da se zatečejo k tako drastičnemu orožju, danes na čelu nasprotnikov jedrskega širjenja, posledica tega pa je tudi nedavni zgodovinski jedrski dogovor z Iranom.
Prav tako zagrizeni nasprotniki širjenja jedrskega orožja so danes tudi Japonci, za katere ostaja Hirošima nezaceljena rana. Prav zato so bili besni, ko je Indija leta 1998 izvedla svoj jedrski poskus in s tem sprožila strahove jedrske tekme v Aziji.
Kot izpostavlja Live Mint, pa je mračna obletnica po drugi strani tudi opomnik, da ima vsaka medalja dve plati - ne glede na to, kako uničujoča je bila eksplozija nad Hirošimo, je zadnjih 70 let dokazalo tudi, da se lahko jedrska tehnologija izjemno koristno uporablja - zlasti v medicini, kmetijstvu, namakalnih sistemih, industriji in električni proizvodnji.
Moralno upravičevanje
Jedrska napada na Japonsko sta verjetno rešila več življenj, kot sta jih vzela, če bi morali Američani Japonsko napasti na kopnem. Uporaba atomskih bomb je svetu skrajno nazorno pokazala, kako grozoviti so njeni učinki, pri tem pa so bile posledice tako prepričljive, da se nobena država do danes ni ponovno zatekla k tovrstnim napadom. Tako se predvsem ZDA tolažijo 70 let pozneje.
A revija Commentary se v članku ob obletnici sprašuje, ali niso vsa ameriška relativizacija in poskusi iskanja zrna dobrega v katastrofi tako velikih razsežnosti zgolj post hoc prizadevanje za iskanje moralnega upravičevanja množičnega umora. Jasnega odgovora na to sicer ne daje, je pa dejstvo, da Hirošima 70 let pozneje ni zgolj zgodovinski opomnik, ampak živ opomnik na to, kaj svetu z obstojem strah vzbujajočega jedrskega orožja še vedno grozi vsak trenutek.
Oboroževalna tekma
Atomska bomba je sprožila tudi novo oboroževalno tekmo in novo, hladno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki pa jo je, paradoksalno, prav atomska bomba pomagala ohraniti na stopnji, da ni postala "vroča". Tveganje pred medsebojnim uničenjem je bilo preveliko, da bi se voditelji nasprotujočih si blokov zapletli v resnejši konflikt. Kljub temu je bil svet nekajkrat na pragu jedrske kataklizme, najresneje verjetno med kubansko krizo jeseni 1962.
Tudi oboroževalna tekma z jedrskim orožjem dobiva vedno nove razsežnosti. Danes je znanih osem držav, ki so uspešno preizkusile jedrsko orožje. Poleg ZDA in Rusije med jedrske sile spadajo še Kitajska, Velika Britanija, Francija ter Indija in Pakistan, pa tudi Severna Koreja. To orožje naj bi imel Izrael, Iran pa se je prav zaradi sumov, da ga razvija, znašel pod udarom mednarodnih sankcij. Sume na eni in sankcije na drugi strani naj bi zdaj odpravil nedavno na Dunaju sklenjeni sporazum o iranskem jedrskem programu.
Današnje bombe dosegajo tudi večtisočkrat večjo moč kot tiste nad Hirošimo in Nagsakijem. Najmočnejši jedrski poskusi so uparili celo otoke, kjer so jih sprožili, kar daje slutiti strahovito rušilno moč, ki jo ima to orožje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje