Knjiga, ki na 600 straneh popisuje Kučanovo življenje in delo od otroštva do aktivnega upokojenskega staža, pri čemer se osredotoča na politično biografijo, je izšla pri založbi Modrijan. Božo Repe je sistematično zbiral gradivo ter se pogovarjal s Kučanom in njegovimi sodelavci.

Kot je povedala glavna urednica Bronislava Aubelj, ima dogovarjanje z Repetom o izdaji te biografije dolgo brado, saj sega v zadnja leta preteklega stoletja, v čas kmalu po tistem, ko je bila založba Modrijan ustanovljena. Takrat se je predsedniku iztekal prvi mandat, in kot je Repe zapisal v uvodu, je delo, potem ko se je Kučan odločil za ponovno kandidiranje, za nekaj časa odložil.

"Namere o dokončanju knjige o Kučanu ni opustil, kakor se na založbi nismo odpovedali načrtu, da jo izdamo. Repe se je po tistem, ko je rokopis prvič predstavil založbi, z njim intenzivno ukvarjal še tri leta, po njegovi oddaji sta urednici knjigi posvetili še skoraj dve leti, vseskozi ob tesnem sodelovanju z avtorjem," je pojasnila Aubljeva.

"O 'vrednosti' knjige o burnem obdobju demokratizacije Slovenije in njene posocialistične preobrazbe ter o vlogi prvega demokratično izvoljenega predsednika v teh procesih pa najbrž ne kaže razpravljati, kakor tudi ne o tem, kakšni bodo odzivi. Najbrž zelo raznoliki, tako kot so raznolika očala, skozi katera gledamo ta svet," je še dodala urednica.

Slediti Kučanu od ure do ure
Kučan je odraščal v narodnostno in versko večkulturnem okolju, osnovno vrednostno orientacijo je pridobil v protestantsko-komunistični družini in na prvo mesto je vedno postavljal delo, je zapisal Repe.

Podatke za knjigo je zajemal iz dveh glavnih virov: državnega arhiva in obsežnega Kučanovega osebnega arhiva. Kot posebej zanimiva je avtor izpostavil Kučanov dnevnik in rokovnik, ki ga je vodila svetovalka za odnose z javnostmi Špela Furlan. Z njuno pomočjo je bilo tako mogoče Kučanu slediti skorajda od ure do ure, tudi med osamosvojitveno vojno.

Prav tako je avtor biografije opravil pogovore s Kučanovimi sodelavci ter vrsto intervjujev in pogovorov tudi s Kučanom samim. Obsežnost biografije je Repe komentiral z besedami, da bi bila knjiga bistveno tanjša, "če to ne bi bilo v Sloveniji".

Demokrat v nedemokratičnem okolju
Po Repetovem mnenju je Kučan kot predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije kljub realni moči, ki jo je imel, deloval kot humanist. V nedemokratičnem okolju je bil demokrat, v nasprotju s politiki, ki so tudi v demokraciji nedemokrati, je še povedal Repe.

Po prvih povojnih večstrankarskih volitvah, na katerih je bil v drugem krogu neposredno izvoljen za predsednika predsedstva, se je zanj začelo zapleteno obdobje kohabitacije z Demosovo oblastjo, vendar si je ustvaril "dovolj trdno pozicijo, da je lahko začel potrpežljivo graditi svojo avtoriteto tudi v novih razmerah in ustvarjati podlago za vsaj minimalni konsenz ob ključnih nacionalnih vprašanjih".

Nadalje je Repe zapisal še, da je Kučan, gledano v celoti, človek konsenza. "Zato je v 80. letih tudi ostal sprejemljiv tako za odhajajočo starejšo generacijo, izraslo iz predvojnega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne, kakor za mlajšo, sprememb željno povojno generacijo."

V obdobju predsedovanja t. i. razširjenemu predsedstvu, ki mu ga je uspelo vzpostaviti, je Repe med njegova ključna dejanja umestil pogajanja na Brionih in sprejetje Brionske deklaracije in prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije.

Predsedovati samostojni državi
V prvem predsedniškem mandatu je "v političnem in moralnem smislu za večino ljudi predstavljal oporo v novem, zmedenem tranzicijskem času, v katerem so zmagovale brezobzirnost, grabežljivost in tekmovalnost brez enakopravnih pogojev, glavni novi vrednoti pa sta postali uspeh za vsako ceno in dobičkarstvo". Drugi mandat je opravil "korektno in profesionalno, v zanj tipičnem intenzivnem tempu tako na notranje- kot zunanjepolitičnem področju," je med drugim zapisal Repe.

Kučanove politične napake so po Repetovih besedah v marsičem povezane z njegovo osebno dilemo, ostati ali ne v politiki. Sicer Repe, ki je redni profesor za sodobno slovensko zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, Kučana dojema kot izjemno delovnega človeka, protestantske etike, ki politiko jemlje kot delo v dobro ljudi.

Meni tudi, da je Kučan nedvomno najpomembnejši slovenski politik v desetletjih ob prelomu tretjega tisočletja. Več kot 15-letno obdobje od sredine 80. let do leta 2002, do konca njegovega drugega predsedniškega mandata so zaznamovali prehod iz enostrankarskega v večstrankarski sistem, osamosvojitev Slovenije ter njeno vključevanje v evropske in druge integracije.

Odziv glavnega protagonista knjige
Kučan knjigo dojema predvsem kot "izsek iz naše novejše zgodovine, ki govori tudi o mojem prispevku, ki je deloma zaznamoval čas in razmere, v katerih smo živeli". V sodelovanje z Repetom je privolil, ker gre po njegovih besedah za zgodovinarja, ki se intenzivno ukvarja z novejšo slovensko zgodovino in je o tem napisal že več knjig. Sicer pa je o izidu knjige povedal, da je občutek rahlo nenavaden, kar je po njegovih besedah posledica dejstva, da je Repetova knjiga prva, ki jo je o njem napisal kak zgodovinar.

In kako so biografijo sprejeli njegovi najbližji?
"Zadovoljni so, da je knjiga zagledala luč svet in se na nek način slika o prvem predsedniku, se pravi o njihovem očetu ali soprogu, kaže v objektivni podobi, in ne tako, kot je želijo nekateri prikazati - kakor da gre za največje zlo slovenske družbe in sedanjih razmer," se je glasil odgovor na vprašanje, kako so knjigo sprejeli njegovi najbližji.

Knjigo bodo predstavili tudi konec meseca na 31. slovenskem knjižnem sejmu.