Ta teden na podkastu Številke govorimo o ameriškem nogometu v Sloveniji. Član Domžal Matija Klančar je opisal svoj odnos do te igre: "Lahko je simpatična rekreacija, si zunaj, podajaš si žogo in jo loviš. Pomembno je, da se imaš dobro in narediš nekaj zase. Malo več se ukvarjam z mladimi in opažam, da otroci vse preveč sedijo za računalnikom. S tem športom jim skušamo predstaviti, da ni vse za računalnikom."
Vse se je začelo s Silverhawksi
Ameriški nogomet je v Slovenijo prišel konec leta 2001, ko je ameriški misijonar Michael Hurley ustanovil Ljubljana Silverhawkse. Čez leta so sledili tudi drugi klubi, a Ljubljančani so razred zase, saj so vselej postali državni prvaki, leta 2010 so prejeli samo tri zadetke. "V kontaktni različici vsak trenutek igra po 11 igralcev, 11 v obrambi in spet 11 drugih v napadu. Zaradi tega mora biti v ekipi po 30 članov, zato je organizacija klubov sama po sebi težak zalogaj. Za ustanovitev ekipe je potrebnih veliko ljudi. Novoustanovljene ekipe imajo precej težav, nimajo izkušenj, saj se igralci prvič srečajo s tem športom. Nimajo trenerjev, ki bi imeli ustrezno znanje. V Sloveniji imamo še veliko rezerv, imamo pa tudi veliko potenciala," je optimističen Klančar.
Razlika med ZDA in Evropo je ogromna
Serijski slovenski prvaki so letos naredili zgodovinski korak, saj prvič igrajo v močni avstrijski ligi. Ta šport je doma v ZDA, kjer se igra najkakovostnejši ameriški nogomet. Kaj bi se zgodilo, če bi se srečala najboljša evropska ekipa in najslabša iz Lige NFL? Klančar je prepričan, da bi govorili o boju med mačko in mišjo: "Razlika v točkah bi bila zelo velika. Tam so le profesionalci, v Evropi o tem ne moremo govoriti. V Sloveniji imamo največ polprofesionalce, to so Američani, ki jih ekipe pripeljejo med sezono in dobijo manjše denarno nadomestilo."
V Sloveniji tudi po tisoč gledalcev
Tekme v ZDA zaradi številnih televizijskih oglasov lahko trajajo tudi krepko več od treh ur, v Sloveniji pa so krajše - približno dve uri. Šport se igra zaradi gledalcev in tudi teh je kar nekaj na tekmah ameriškega nogometa. "Več jih je v mednarodni konkurenci, saj tekme spremlja tudi do tisoč ljudi. Na domačih tekmovanjih pa se zbere tudi po 500 ljudi. Zanimanje obstaja in verjamem, da bo še raslo," meni Klančar.
Jeseni tudi druga liga
V prvi slovenski ligi bodo letos igrale štiri ekipe (Ljubljana Silverhawks, Maribor Generals, Kranj Alp Devils in Domžale Tigers). Jeseni bo druga liga, ki se v primerjavi z elitno nekoliko razlikuje. "Gre za neke vrste razvojno ligo. Igra se 9 : 9, igrišče pa je enako, kar pomeni, da je malo več prostora. V kontaktni različici 11 : 11 imamo pet igralcev na liniji, pri 9 : 9 pa odpadeta dva igralca na liniji. S tem je morda več igre po tleh. Pri izvajanju prostih strelov obrambni igralci lažje pridejo do strelca in blokirajo strel," je razložil sogovornik.
V brezkontaktni različici lovijo zastavice
Obstaja pa tudi nekontaktna (tako imenovana 'flag') različica, v kateri ni kontaktov, tudi igrišče je manjše (70 x 25 jardov), igra pa se 5:5. "Vsak igralec ima za pasom dve zastavici. Namesto da bi podrl nasprotnega igralca na tla, mu izpuliš zastavico, in takrat se igra konča. Sicer pa so pravila dokaj podobna, pridobiti moraš čim več ozemlja in doseči čim več zadetkov. V tem športu igrajo tudi igralci iz kontaktne različice in nimajo težav pri prilagajanju pravil," pravi Klančar, ki tudi sodeluje v komisiji, ki nadzira sojenje v tej različici.
Vsak igralec je dobrodošel
V zadnjih letih se v ZDA govori vse več o poškodbah možganov, kar je vodstvo Lige NFL dolgo prikrivalo. "V ZDA se je zdaj začelo popravljati, tudi pravila se spreminjajo, danes tako niso več dovoljeni naleti čelade na čelado. Ameriški nogomet ima morda res več pretresov možganov, a poškodbe v športu se zgodijo naključno. Dela se fama o tem, da je ameriški nogomet grob šport, preveč poudarkov je na tem, premalo pa se poudarja, zakaj se sploh igra ta šport, da je vsak posameznik, otrok dobrodošel. Nobenega ne odrivajo. Če ima kak fant kilogram preveč, vseeno lahko pride. To je ekipni šport. Pomembne so vezi med igralci in trenerji," situacijo vidi Klančar.
Najmlajši deček šteje šest let
Tudi otroci se lahko ukvarjajo s tem športom. Klančar razlaga: "Ko se je ustanovil klub Domžale Tigers, smo se zavestno odločili, da ustanovimo mladinski pogon. Imamo tudi selekcijo U-9 (najmanjši fant je star šest let), U-11, U-13 in U-15. Prav v vseh selekcijah se igra brezkontaktni nogomet. Če katerega fanta zanima kontaktna različica, jim damo možnost, da s prehodom v srednjo šolo lahko spoznajo tudi s kontaktno različico."
Šola je pomembna
Vizija kluba se ne dotika le samega športa, ampak je v tem, da "se imajo otroci v redu. Da pridejo in se žogajo, da niso izključeni iz družbe. Trenerji se veliko pogovarjamo z igralci in jih spodbujamo. Pomembno mi je, da se otroci zavedajo, da je šola pomembna. Vprašamo jih, ali imajo težave v šoli, jim svetujemo, pomagamo pri iskanju koga, ki jim svetuje pri kakšnem predmetu. Vsi smo ena velika družina. Starše povabimo na treninge, da na svoje oči vidijo, kaj se dogaja z otroki." Ko starši vidijo svoje otroke na kraju samem, imajo manj predsodkov do tega športa, je prepričan Klančar, ki še dodaja: "Naša naloga ni le razvijanje motorike, ampak delamo tudi na drugih ravneh, kot je vzgoja. Zdaj je konec marca, povedali smo jim, da je lepo, če za materinski dan objamejo svoje mame ... To so pomembne zadeve, ki sem jih pogrešal, ko sem se v mladosti sam ukvarjal z drugimi športi."
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je Matija Klančar govoril o ameriškem nogometu, številnih različicah, kot vremenoslovec pa je razmišljal tudi o podnebnih spremembah.
Glasbeni izbor Matija Klančarja: Gente de Zona - La Gozadera
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje