V potresu razdejano pokopališče Sant' Angelo v bližini Amatriceja. Foto: Reuters
V potresu razdejano pokopališče Sant' Angelo v bližini Amatriceja. Foto: Reuters
Italijansko mesto Amatrice, ki ga je potres z močjo 6,2 najbolj prizadel. Foto: Reuters
Prebivalce Amatriceja so nastanili v začasnih šotorih. Foto: Reuters

'Potres po italijansko', je napis nad karikaturo, na kateri so tri podobe: na prvi je okrvavljeni moški s povito glavo, nad katerim piše 'peresniki s paradižnikovo omako' (penne sauce tomate), zraven je popolnoma obtolčena ženska in nad njo napis 'gratinirani peresniki' (penne gratinées). Na tretji podobi pa so pod kupom ruševin v plasteh žrtve potresa, tako da so vidne le njihove noge in kri, napis pa pravi 'lazanja', poroča BBC.

Italijansko mesto Amatrice, ki ga je potres z močjo 6,2 najbolj prizadel, je namreč slovelo po špagetih z omako po amatriciansko (ital. pasta all'amatricia), katere glavna sestavina sta paradižnikova omaka in slanina Guanciale.

Karikatura je naletela na oster odziv na družbenih omrežjih, ob njo sta se obregnila tudi nacionalna časopisa Stampa in Corriere della Serra. Poleg besed, kot so "neokusno", "neprimerno", "to ni več satira, ampak čisto nespoštovanje do žrtev", so nekateri uporabniki Twitterja napisali tudi: "Ko se norčujejo iz ver in umirajočih beguncev, rečete 'svoboda govora', zdaj pa ste užaljeni?" (@flashingsky).

Žrtve potresa pokopane z državnimi častmi
V silovitem potresu, ki je imel več kot 2.000 popotresnih sunkov, je v deželah Umbrije, Lacija in Marka, umrlo 293 ljudi. Konec avgusta so se v Amatriceju v osrednji Italiji z državnimi častmi poslovili od žrtev potresa; med 37 krstami sta bili tudi dve beli za otroke. Žalne slovesnosti sta se udeležila tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella in premier Matteo Renzi.
Številne domačine, ki so umrli v ruševinah, so svojci sicer pokopali na pogrebnih slovesnostih v družinskem krogu. Mnoge turiste pa so pokopali v njihovih domačih krajih.

Pokol na sedežu tednika
Satirični tednik Charlie Hebdo je znan po objavah provokativnih karikatur političnih in verskih voditeljev, med njimi tudi preroka Mohameda, kar je pred leti izzvalo bes številnih muslimanov po svetu. 7. januarja lani pa so trije napadalci vdrli na sedež uredništva in ubili 12 ljudi, med njimi tudi urednik tednika Stéphane Charbonnier, znanega po vzdevku Charb.