Naložba v zgradbo, v visokotehnološko opremo in superračunalnik je težka skoraj štiri milijone in pol. S superračunalnikom prve generacije, ki ga je pred šestimi leti postavila družba Arctur, in zdaj z njegovo nadgradnjo, Arcturjem 2, povezujejo znanost in industrijo. Kar 90 odstotkov naročil imajo iz tujine.

Odprtja sodobnega podatkovnega središča in superračunalnika Arctur 2 v Kromberku pri Novi Gorici se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Glede digitalne transformacije oziroma sprememb, ki se napovedujejo, je opozoril, da bo dve tretjini otrok, ki so letos prestopili prag osnovnih šol, opravljalo poklice, ki jih danes še ne poznamo. Na te spremembe se moramo pripraviti. Predvsem v glavah. In družba Arctur odpira to pot, je prepričan predsednik države.

Skupaj s Kitajci
Novogoriški Arctur je svoj drugi superračunalnik razvijal skupaj s kitajsko družbo Sugon, največjim proizvajalcem opreme za superračunalništvo in računalništvo v oblaku na Kitajskem. Direktor Arcturja Tomi Ilijaš je razložil, zakaj sodelovanje in kaj je cilj skupnega projekta: "Sugon si zelo želi prodreti na evropski trg – in ta hiperkonvergiran sistem je njihova prva postavitev na evropskih tleh."

Skupaj z Arcturjem se bodo prihodnji mesec predstavili na največji superračunalniški konferenci v ZDA. Kitajci so sicer pri razvoju superračunalnikov izredno močni, saj je na seznamu 500 najzmogljivejših na svetu kar 167 njihovih. ZDA so s 165 superračunalniki zdrsnile na drugo mesto.

Superračunalnik za srednja in mala podjetja
Sicer pa je jasno, da superračunalniki oziroma zahtevnejše računalniške storitve, s kratico HPC (High-Performance Computing), v razvitem svetu postajajo vse pomembnejše, pa ne samo za razvoj znanosti in tehnike, temveč tudi in predvsem gospodarstva. In na to stavijo tudi v novogoriškem Arcturju, kjer želijo superračunalniške storitve omogočiti tudi srednjim in malim podjetjem.

Dolgoletni sodelavec Arcturja, profesor Mark Parsons z Univerze v Edinburgu, ki se je tudi udeležil odprtja podatkovnega središča in superračunalnika Arctur 2, je ob tem poudaril: "Pri računalništvu v oblaku oziroma superračunalništvu je še vedno premalo povezave z industrijo. Vzrok je, da je prva uporaba superračunalnika za srednja in mala podjetja še vedno zelo draga. Toda kmalu se obrestuje, saj so prednosti superračunalnika neverjetne. Vsak vložek se povrne nekajkrat!"

Marko Kobal, tehnični direktor družbe Arctur, dodaja: “Res je, da so si na začetku lahko superračunalnik privoščile le bogate korporacije, z uvedbo superračunalniških storitev v oblaku pa si to drago, vendar sodobno tehnologijo lahko privoščijo tudi mala podjetja. Mi skušamo prepričati svoje stranke iz srednjega podjetniškega razreda s tem, da ne nudimo samo stroja kot takšnega, da ne oddajamo le superračunalnika, temveč da s svojim znanjem svetujemo, pomagamo in poskrbimo, da se problemi, ki jih naše stranke rešujejo, rešujejo učinkoviteje in hitreje. Zato smo zaposlili kar nekaj novih sodelavcev – tehnikov in tržnikov.”

Sami izobražujejo kadre
Tomi Ilijaš, direktor Arcturja, ob tem opozarja, da ustrezno izobraženega kadra za superračunalništvo v Sloveniji ni: "Mi jih vzgajamo od srednje šole naprej. Med študijem jih spremljamo, jih štipendiramo. Tudi v svetu je to zelo iskan kader. Jaz upam, da bodo univerze v Slovenji končno zgrabile to priložnost in da bomo končno dobili program, ki bo res namenjen superračunalništvu. Zdaj morajo specializacije naši strokovnjaki opravljati v tujini."

Marko Kobal, tehnični direktor družbe pa ob tem dodaja: "Res je, da gre tu za specifična znanja. Vendar ni treba, da smo vrhunski fiziki, kemiki, astronomi, meteorologi, biologi … Seveda, računalništvo vrhunsko obvladamo. To je osnova. Potem pa svojim naročnikom omogočimo učinkovito reševanje njihovih problemov v virtualnem svetu, v našem sistemu superračunalnika."

Lepota superračunalnika je prav v tem, da z njim lahko simuliramo vse zamisljive možnosti. Kakor pravi Nejc Bat, Acturjev strokovnjak. "Seveda s tem prihranimo čas in si omogočimo prav vse možne situacije. Predstavljajte si, da bi morali delati fizični prototip … Koliko časa, energije bi to vzelo. Prednost je še ta, da je ta prototip virtualen in ga ne uničimo. Če gre kaj narobe – koda se ustavi, jo popravimo, poženemo znova. Kvečjemu izgubimo nekaj časa …"

Od Pipistrela do OZN-a
In kdo vse uporablja Arcturjev superračunalnik oziroma zdaj hiperkonvergiran sistem? Tomi Ilijaš našteva: "Verjetno vsi poznate novo Pipistrelovo letalo Panthera. Simulacija zanj je bila narejena na našem superračunalniku. Zatem - Center za teoretsko fiziko iz Trsta je pod okriljem OZN-a delal stoletno simulacijo ogrevanja oziroma klimatskih sprememb na našem planetu prav z našim superračunalnikom. Naprej imamo vse - od metalurgije do kompozitnih materialov, pripravljamo nove biomešalnike za biozmesi. Prek interneta vodimo elektronske mikroskope v Švici. Delamo simulacije požarov v Španiji … Pravzaprav – nič resnega se danes ne zgodi brez superračunalniških simulacij!"

Zanimalo nas je, kako je z zaupnostjo podatkov. Vse preiskave, simulacije, ki jih vodijo v Arcturju, so seveda zanimive tudi za industrijsko vohunstvo. Marko Kobal nam je razložil: "Smo podjetje, ki je že 25 let prisotno v tej industriji - in zato nam pač industrija in naši partnerji zaupajo. Ker vedo, da bomo mi z njihovimi podatki ravnali ustrezno, zaupno, pravilno. In jasno, ne bomo jih posredovali drugim, ki bi si jih seveda želeli."

Foto: Dance With Guru/production team