"Prvič ko sem odkril spletno stran, ki je ponujala droge, nisem pričakoval veliko. Preprosto sem si naročil in si niti nisem mislil, da mi bodo naročeno sploh dostavili. Ampak cena je bila nizka, pa sem vseeno poskusil," pripoveduje mlad fant o svojih prvih stikih kupovanja prepovedanih izdelkov prek spleta. Proti njegovim pesimističnim pričakovanjem pa ga je v tednu dni v domačem nabiralniku pričakala ovojnica z bolj ali manj posrečeno zapakiranim paketkom sintetične droge mefedron.

Prvo naročilo je sicer opravil prek običajnega spleta (clear web), kjer se še danes najdejo ponudniki različnih sintetičnih mamil, večinoma takšnih, ki še niso uvrščena na seznam prepovedanih drog. A zaradi lažje izsledljivosti tovrstne strani kmalu tudi izginjajo, saj jim organi pregona lahko hitreje stopijo na prste. Tako je bilo tudi s spletno stranjo, na kateri si je naš mladi sogovornik sčasoma že redno naročal manjše količine mefedrona (4-MMC) oziroma pozneje sladoleda (3-MMC).

Vrata v nov svet
"Odprl se mi je nov svet. Nič več ni bilo treba klicati neznanih ljudi in se dobivati z nekimi čudnimi ljudmi, če sem hotel dobiti robo," pripoveduje naš sogovornik o obdobju, ko je zaradi dostopnosti tudi pretiraval z uporabo mamil. A mefedron se je kmalu znašel na seznamu prepovedanih drog in s tem pod drobnogledom organov pregona. Po prvih težavah s policijo so se tudi ponudniki začeli umikati s svetovnega spleta.

Takrat so se ponudniki premaknili v t. i. temni del medmrežja (darknet), kjer komunikacija ni neposredna, ampak poteka prek posrednih strežnikov, ki zabrišejo prvotni naslov uporabnika. Protokol z imenom Tor tako omogoča precej visoko stopnjo anonimnosti na spletu, s tem pa tudi na stežaj odpira vrata vsebinam, ki bi bile na običajnem spletu hitro predmet pregona.

Anonimnost in občutek varnosti
Občutek varnosti, ki jo anonimnost zagotavlja, je odprla vrata zlasti ljudem, ki se zanimajo za vsebine, povezane s kaznivimi dejanji, ali druge sporne vsebine. S tem pa se je okoli skritega spleta pojavila vrsta govoric o takšnih in drugačnih neverjetnih in morbidnih zgodbah o prikazovanju različnih oblik krutosti, katerih vrhunec so gotovo "rdeče sobe" (red rooms), ki naj bi proti plačilu v živo predvajale mučenje in ubijanje ljudi. Uradne potrditve obstoja tovrstnih sob ni.

Vsi naši sogovorniki, ne glede na to, kako pogosto zaidejo na skriti splet, poznajo najrazličnejše zgodbe s temnega spleta, pri katerih na površje priplava "najslabše v človeštvu", kot se je slikovito izrazil priložnostni uporabnik skritega spleta. Vendar nihče ni sam videl tovrstnih vsebin, saj, kot mi pojasnijo, moraš takšne stvari tudi sam iskati in je majhna verjetnost, da boš po naključju naletel nanje.

Potreben le ustrezen brskalnik
Dostop do skritega spleta ni zahteven, saj zahteva le brskalnik, ki podpira protokol Tor, in ustrezen naslov spletne strani, do katere želiš dostopati. Skrite strani namreč ni mogoče odkriti z iskalnikom. Dodatna težava je tudi to, da strani s prepovedano vsebino pogosto tudi izginjajo, zato je veliko širše dostopnih naslovov nedelujočih.

Na bolj javno izpostavljenih spletnih straneh (takšnih, katerih naslove je mogoče preprosto pridobiti) je mogoče najti najrazličnejše vsebine - od aktualnih političnih zapisov, ki sami po sebi ne vsebujejo ničesar takega, da bi se avtor moral bati pregona, a kljub temu želi ostati anonimen, avtorsko zaščitenih vsebin (zlasti knjig) do preprostih aplikacij, nasvetov in navodil s področja računalništva. Se pa tudi med sicer zelo specifičnimi vsebinami najdejo zapisi, ki vzbudijo dvom o zdravem razumu avtorja, kot so denimo nasvet, kako nekoga pripraviti do samomora, ali pa izkušnje spolnih odnosov z živalmi.

Je vse res?
Pri tem pa je, tako kot vselej na skritem spletu, resno vprašanje, ali gre za resnično vsebino ali pa nemara za avtorjev poskus vzbujanja zgražanja pri morebitnem bralcu. "Sam se v takih primerih tolažim, da gre za slednje," pravi eden izmed uporabnikov skritega spleta, ko ga povprašam o pristnosti tovrstnih vsebin.

A politični blogi, sporni zapisi in piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin predstavljajo le manjši delež skritega spleta. Vsi moji sogovorniki, kot tudi bolj ali manj verodostojne raziskave, poudarjajo, da večina ljudi skriti splet obiskuje zaradi tržnic (markets), pri čemer se največ prometa naredi s prepovedanimi drogami.

Kupec je vselej na prvem mestu
Čeprav pri nakupovanju prepovedanih izdelkov nihče ne more vedeti, kaj natančno, če sploh kaj, bo prejel, saj je nemožnost pritožbe dobra vaba tudi za prevarante, pa je pri večjih tržnicah poskrbljeno za vsaj osnovno varnost kupca. Tako sproti opozarjajo na morebitne prevarante, uporabniki lahko posamezne prodajalce ocenjujejo, kar krepi njihovo verodostojnost. Ponekod pa ponujajo tudi možnost zadržanega plačila, kjer prodajalec plačilo dobi šele, ko kupec prejme želen izdelek.

Več let je za najbolj znan trg veljala Svilna pot (Silk road), preden so ameriški organi pregona v obsežni akciji zasegli spletno stran, njen ustanovitelj in skrbnik pa je bil na koncu obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojne izpustitve. Primer je močno odmeval med kupci in prodajalci prepovedanih drog, dokler se niso usmerili na nove trge. Vsak trg si namreč od vsake transakcije obračuna provizijo, zato je skrbništvo nad trgom tudi donosen posel.

Kriptovalute in privid anonimnosti
Večinoma transakcije potekajo s kriptovaluto bitcoin, ki jo v praksi lahko pridobi vsak, ki se odpravi z gotovino na menjalni avtomat. Prednost kriptovalute je namreč v tem, da v nasprotju z običajnim bančnim računom pri njeni uporabi ni treba navesti osebnih podatkov. Eden izmed naših sogovornikov je na skriti splet zašel prav z namenom preizkušanja, ali lahko kriptovaluto skozi več različnih transakcij uporablja za pranje denarja. "V praksi je to razmeroma preprosto," navdušeno pripoveduje.

Moj drugi izkušeni sogovornik, ki se s kriptovalutami ukvarja tudi poklicno, poudarja, da je tovrstno pranje denarja skozi različne transakcije lahko uspešno le pri majhnih zneskih, ki ne vzbujajo pozornosti. "Če boš poskusil na tak način spraviti čez nekaj sto tisoč evrov, pa bo slej ko prej nekdo to tudi opazil." V nasprotju s prepričanjem nekaterih kupcev prepovedanih drog bitcoin ni anonimen, saj dokumentira vse transakcije. Te transakcije je mogoče z ustreznimi orodji povezati z določenim uporabnikom in posledično tudi ugotoviti njegovo identiteto. Podjetja, ki zakonito poslujejo s kriptovalutami, ta orodja redno uporabljajo, saj ne želijo poslovati z ljudmi, ki so denar pridobili nezakonito.

En gram ne zanima nikogar
Pri manjših transakcijah, kot je nakup nekaj gramov poljubne sintetične droge, je anonimnost zagotovljena bolj s pragmatičnega vidika, saj se s tako majhno transakcijo noben organ pregona ne bo resno ukvarjal. Cilj namreč ne bo upravičil postopkovnih zapletov, ki nastajajo pri mednarodnem pridobivanju podatkov. Zato se tudi naš sogovornik, ki je reden kupec prepovedanih drog, za varnost ne boji preveč. "Če kupujem samo zase, ne verjamem, da me bo kdor koli preganjal, če bi pa kupoval večje količine za preprodajo naprej, pa bi me gotovo zasačili policisti, če že ne drugi preprodajalci."

Čeprav so droge najpogostejši razlog za obisk tržnic in skritega spleta med uporabniki, pa tržnice ponujajo tudi marsikaj drugega, kar bi na običajnem spletu hitro izginilo iz ponudbe. Na voljo so tako različna orodja za sledenje drugim računalnikom, domnevno učinkovita orodja za vdiranje, navodila za računalniške zanesenjake, ki se želijo preizkusiti v takšni ali drugačni dejavnosti vprašljive zakonitosti, ponarejeni izdelki znanih blagovnih znamk, ponarejena gotovina, zdravila, za katera je potreben recept, podatki o kreditnih karticah, gesla za različne spletne strani in ponarejeni dokumenti.

Ponarejeni dokumenti tudi prodajni hit
Nekateri ponudniki na tržnicah pa ponujajo tudi orožje, čeprav vsi moji sogovorniki scenarij, po katerem bi te po enem tednu v poštnem nabiralniku pričakala pištola, označujejo kot neverjeten. Da vsi ne delijo takega mnenja, pa potrjujejo tri obsodbe iz Nemčije, kjer so organi pregona odkrili tri mlajše moške, ki so na tak način skušali pridobiti strelno orožje.

Bolj kot orožje pa gredo v promet ponarejeni dokumenti in kakovostni skeni originalnih dokumentov, včasih tudi s priloženo sliko lastnika dokumenta, ki drži svoj dokument. Te slike kupci potem lahko uporabljajo za lažno identifikacijo pri različnih spletnih storitvah. Moj sogovornik, ki službeno preverja uporabnike določene spletne storitve, zgrožen pripoveduje: "Prav neverjetno je, koliko ponarejenih dokumentov je v obtoku, sam sem v skoraj polovici prejetih podatkov odkril poskus prevare, ampak ko pomislim, koliko ponarejenih osebnih izkaznic sem že videl in da se ti ljudje z njimi sprehajajo, me res zaskrbi za varnost."

Osebni podatki na zalogo
Kljub temu pa poudarja, da so ti ponaredki pogosto slabe kakovosti in jih je mogoče hitro prepoznati, če veš, na katere znake moraš biti pozoren. "Večinoma težko posnemajo svetleče in odbojne elemente dokumentov. Bil pa je primer, ko je imela celotna serija ponarejenih nemških osebnih izkaznic napako, saj je bila pri datumu veljavnosti dokumenta zapisana celotna letnica, medtem ko sta pri originalu zapisani le zadnji dve številki."

Druga storitev, primerna za prevarante, pa so t. i. dox, kar je okrajšava za "documents" oziroma osebne podatke. Gre za zbirke osebnih podatkov določenih ljudi, ki poleg imena, naslova in izobrazbe vključujejo tudi podatke o starših, obiskovanju šol, sorodnikih in podobno. Med govoricami, povezanimi s skritim spletom, so tako tudi domnevne obsežne baze doxov, na tržnicah pa je mogoče kupiti tudi navodila, kako kar najhitreje pridobiti podatke želene osebe.

Družbeni inženiring
Ti se lahko poleg kraje identitete uporabljajo tudi drugače. Med ljudmi, ki se ukvarjajo z oddajanjem v živo preko spleta (streaming), je zelo znan pojav swattinga. Gre za lažno prijavo, v kateri anonimnež policiji potarna, da se na domačem naslovu določenega naslovnika dogaja nekaj hudega, denimo da nekdo oborožen grozi vsem članom gospodinjstva. Na ta klic pa se odzove specialna enota ameriške policije (SWAT), ki vstopi v stanovanje in naleti na običajen družinski dan.

Podatki o posameznikih pa so zanimivi tudi prevarantom in ljudem, ki želijo vdreti v določen sistem. Trik z elektronsko pošto, v kateri vas čaka milijonska nagrada na loteriji, ki je nikoli niste igrali, zadošča le za najnaivnejše uporabnike spleta. Za vdor v računalnik izkušenega uporabnika pa je potreben "social engineering" oziroma socialni inženiring. To pomeni, da nepridipravi merijo na točno določenega človeka in o njem zberejo kar največ podatkov, nato pa mu prek elektronske pošte pošljejo nekaj, čemur se bo težko uprl - bodisi vabilo na konferenco, ki si jo res želi obiskati, bodisi gre za pošto nove simpatije (ki sodeluje s prevaranti). Na tak način so nepridipravi vdrli tudi v sistem slovenskega trgovca z bitcoini in mu povzročili več milijonov evrov škode.

Kako učinkoviti so navodila, ki so na prodaj na tržnicah, ali pa domnevne baze doxov, je sicer, tako kot vse na skritem spletu, neznano vprašanje. "Pri tovrstnem nakupovanju nikoli ne veš, kaj boš dobil niti kdo se skriva na drugi strani. Vselej je lahko to tudi policija," razlaga nekdanji kupec prepovedanih drog, ki ga je prav ta strah vselej pregnal od tega, da bi prek skritega spleta kupil tudi kaj drugega. "Saj so me zanimali kdaj tudi kakšni ponaredki ali kaj podobnega, ampak se potem nikoli nisem odločil zanje. Če je cena nizka, ne gre pričakovati vrhunskega izdelka, dražjih stvari pa si nisem upal kupovati, da ne bi ostal brez denarja."

Cena slabega ponaredka
Moj drugi sogovornik pa je med iskanjem različnih izdelkov naletel tudi na ponarejene evrske bankovce, tako je po pošti prejel štiri evrske petdesetake za četrtino vrednosti pravih bankovcev. A ponaredek ni bil kaj prida, na kar ga je opozoril njegov prijatelj. "Takoj ko si prijel zadevo v roke, si videl, da to ni to. Pa tudi svetleči znak je bil na bankovec preprosto nalepljen."

Kljub temu je fant že rahlo okajen poskušal bankovce unovčiti v gostinskem lokalu, kjer so na njegovo nesrečo imeli stroj za preverjanje bankovcev. Ko je po prvi zavrnitvi vztrajal, da je denar pristen, je osebju prekipelo in obrnili so se na policiste. Fant je poskušal preostale bankovce odplakniti v straniščno školjko, a zaman. Tudi izgovor, da jih je prejel na banki, ni prepričal policistov, ki so v svojem poročilu ugotovili, da je šlo za bankovce, natisnjene z brizgalnim tiskalnikom. Fant in njegov prijatelj pa sta si prislužila pogojno kazen. Kar je bilo dovolj, da se mu je skriti splet tako priskutil, da je vsa orodja zanj izbrisal z računalnika in o njem ni več želel govoriti.

Anonimne skupnosti
Fant, ki je prek skritega spleta več let redno kupoval drogo, pa se, tudi ko je s tem bolj ali manj prenehal, na skriti splet še vedno rad vrača. "Zaradi skupnosti," je odgovor na vprašanje, kaj ga še premami k obiskovanju skritih strani. "Tam so forumi, kjer imaš različne ljudi s svojimi znanji in se lahko o marsičem pogovarjaš brez ovir, ker je zadeva anonimna," pripoveduje in izpostavi predvsem španskega zdravnika, ki uporabnikom drog ponuja zdravniške nasvete brez odvečnega moraliziranja o tveganju in nedopustnosti zlorabe drog. To marsikoga odbije od iskanja pomoči, tudi mojega sogovornika je, ko so se mu zaradi pogoste uporabe drog začeli pojavljati panični napadi.

Anonimne skupnosti so oropane vseh odvečnih moraliziranj, brez katerih si pri temah z roba ne predstavljamo vsakodnevne komunikacije. Tako lahko na forumu nekdo mirno pove, da bi rad na računalnik svojega prijatelja namestil skrito aplikacijo, s katero bi lahko nadzoroval njegove dejavnosti, in v odgovor prejme dejanski nasvet brez odvečnih opozoril o dopustnosti takšnega početja in brez bojazni, da bi ga kdor koli razkrinkal.

Brez politične korektnosti in družbene zaželenosti
Skriti splet je tako poleg tržnic prepojen tudi s spletnimi forumi, kjer anonimne uporabnike povezuje skupni interes. Anonimnost je tu v vlogi "občutka varnosti in upora družbi, kjer je vsak posameznik bolj nadzorovan kot kadar koli prej", kot se slikovito izrazi eden izmed uporabnikov. Lahko pa je anonimnost tudi predmet nuje. Tako eden izmed sogovornikov izpostavi kot primer skriti forum gejevske skupnosti v Iranu, kjer je zunajzakonska spolnost kazensko preganjana.

Tabuje pa poznajo tudi nam bližje družbe, prav tovrstne teme so najpogostejši predmet skupnosti na skritem spletu. Med bolj odmevnimi je bil spletni forum o samomorih, kjer je bil eden izmed mojih sogovornikov zgrožen, kako nenavadna je komunikacija, ki ne vključuje družbeno zaželenih oziroma "politično korektnih" pogovorov. Na tem spletnem forumu namreč ljudje izmenjujejo svoje izkušnje o poskusih samomora. Nekdo, ki ga zanima, kako narediti samomor, pa poleg izkušnje, ki ga od tega skuša odvrniti, prejme tudi konkretne nasvete.

Vprašljivi interesi in prodajalci piškotov
Med skupnostmi, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, samomori, okultizmi, izmenjavo takšnih ali drugačnih storitev, pa so tudi skrite skupnosti, ki jih povezujejo družbeno nesprejemljive spolne fantazije. Čeprav nihče izmed mojih sogovornikov nanje ni naletel, pa odmevne aretacije iz tujine pričajo o tem, da je skriti splet priljubljen tudi med pedofili, ljudmi, ki želijo gledati krutosti nad živalmi, in ljudmi, ki fantazirajo o kanibalizmu. Redno umikanje pred organi pregona pa pomeni tudi vedno nove izzive zanje, saj skriti splet kljub vsemu ni popolnoma anonimen.

Da se anonimnost, ki jo skriti splet omogoča, ne bi vselej enačila s prepovedanimi ali neokusnimi vsebinami, so nekateri uporabniki poskusili z drugačnim pristopom. Tako so pred kratkim organizirali prodajo piškotov (brez prepovedanih drog) prek skritega spleta, ki so jih drugi uporabniki naročali. S tem so želeli sporočiti, da je želja po tem, da nisi vselej nadziran, tista, ki povezuje tudi običajne ljudi brez sprevrženih fantazij. Na to opozarjajo tudi marsikateri uporabniki, ki na svojih straneh ne objavljajo ničesar zakonsko ali moralno spornega. Prek skritega spleta se nekateri uporabniki organizirajo tudi v igre, kjer morajo igralci reševati uganke in iskati nove sledi v zunanjem svetu.

Preveč denarja za nostalgijo
S poplavo nedelujočih strani, neobremenjeno komunikacijo, ki je včasih moralno vprašljiva, in spletnimi stranmi, katerih videz je precej osnoven, je skriti splet še najbolj podoben svetovnemu spletu v začetnih letih. V letih, ko so splet preplavljale osebne strani posameznikov, ki so se na tak način predstavljali širši javnosti. Tudi takrat je bila komunikacija precej odprta in pogosto oropana družbeno zaželenih odgovorov, prav tako pa se je uporabnik lahko kmalu znašel pred vsebinami, ki si jih ni želel videti.

A moj sogovornik opozarja, da razlika med skritim spletom in spletom v njegovih začetkih vendarle obstaja: "Takrat nisi natančno vedel, kako sta videti nadzor in morebiten pregon in se je vse lahkotneje objavljalo, danes pa se to načrtno skriva." Drugi sogovornik pa poudarja, da sta v skritem spletu v primerjavi z začetki svetovnega spleta precej bolj prisotna denar in s tem tudi želja po zaslužku.