J. K. Rowling ni nikoli skrivala tega, da je prejela cel kup zavrnitev, preden je končno našla založbo, ki je bila pripravljena izdati roman Harry Potter in kamen modrosti (Harry Potter and the Philosopher's Stone); njen literarni prvenec je bil "rojen" 26. junija 1997, točno pred dvajsetimi leti.

Mimogrede, Rowlingova je kasneje na enake prepreke naletela, ko se je skušala uveljaviti kot avtorica kriminalk: rokopisov, ki jih je razpošiljala založbam kot "Robert Galbraith", prav tako dolgo nihče ni hotel izdati.

Branje je kar naenkrat spet postalo "kul"
Kako je torej saga o mladem čarovniku in njegovih najboljših prijateljih razpršila magijo po svetu? Zajezila je strah pred ekrani v vseh pojavnih oblikah, ki okupirajo mladino in stroko spravljajo v skrbi, češ da branje kot prostočasna aktivnost izumira. A ko je s svojo čarobno paličico zamahnila J.K. Rowling, se je to spremenilo: otroci so se kar naenkrat vpisovali na čakalne sezname v knjižnicah in ob večerih moledovali, če smejo pred spanjem dokončati še eno poglavje. (The Guardian je leta 2005 povzel celo statistično raziskavo, ki je vzpostavila povezavo med romani o Potterju in zvišanim odstotkom pismenosti. 73 odstotkov britanskih učiteljev je priznalo, da so bili kdaj presenečeni nad tem, "kateri otroci so uspeli prebrati romane".)

Leta 2014 je izšla tudi študija, v kateri italijanski znanstveniki ugotavljajo, da branje knjig o Harryju Potterju mladim pomaga razvijati čut za empatijo. Spoznavanje s temi knjigami "je izboljšalo odnos do istospolno usmerjenih" med italijanskimi srednješolci in britanskim študentom pomagalo razumeti stisko beguncev, je poročala publikacija Scientific American.

Množična bralska evforija je seveda pomenila - kupe denarja. Založniki po vsem svetu so naenkrat ugotovili, da je mladinska in otroška književnost še vedno lahko kura z zlatimi jajci. Od izida prvega romana dalje so ljudje po svetu pokupili več kot 450 milijonov knjig o Harryju Potterju; prevedene so bile v 79 jezikov, tudi v slovenščino. Danes poznamo cel kup kasnejših knjižnih serij in uspešnic, ki so si uspeh in prepoznavnost izborile v niši, ki jo je pred tem ustvarila J.K. Rowling.

Prevajalska drama
Slovenske bralce je pred leti razburil po mnenju mnogih "nezadosten" prevod šestega dela izpod peresa Branka Gradišnika - knjigo je nato na novo prevedel Jakob J. Kenda, ki je poslovenil celo serijo. "Slovenski prevod naj bi imel enak učinek na slovenskega bralca, kot ga ima angleški izvirnik na angleškega. Če torej slovenski bralec bere angleški izvirnik, ima ta nujno drugačen učinek nanj kot slovenski prevod," je Kenda ob izidu sedmega romana pojasnil za MMC. "Morda je za slovenskega bralca zanimivo izvirnik brati tudi zato, a če bi mu ga osebno priporočal, bi mu ga predvsem iz pedagoških razlogov: angleščina Harryja Potterja je namreč predvsem v prvih delih kot torta z oreščki – tudi brez zob za trenje zahtevnejših jezikovnih prvin se jo da v splošnem prijetno pozobati in se prek tega naučiti kar precej jezika (posebej še, če si prej prebral že prevod)."

In nato je tu še osem filmov, ki so skupaj zaslužili več kot dve milijardi dolarjev; v franšizi smo lahko spremljali, kako Daniel Radcliffe, Emma Watson in Rupert Grint odraščajo pred našimi očmi.

Lani je Potterjeva zgodba dobila nadaljevanje - dramo Harry Potter in otrok prekletstva, pod katero se je podpisal Jack Thorne, vendar je nad njeno genezo bedela sama Rowlingova. Devet let po Svetinjah smrti so oboževalci dočakali nadaljevanje sage, ki pa čarovniku sledi v obdobju, ko je, tako kot njegovi bralci, odrasel. Star je 37 let, poročen in z otroki, kot je napovedala Rowlingova, pa naj bi se s tem zgodba o čarovniku z naočniki in strelo na čelu vendarle dokončno sklenila.