"Sodišče ugotavlja, da je Nizozemska ravnala nezakonito," je dejal sodnik Gepke Dulek in dodal, da so nizozemski pripadniki mirovnih sil Združenih narodov s svojim ravnanjem bosanskim Srbom olajšali ločitev muslimanskih moških in dečkov ter so se "morali zavedati, da obstaja realno tveganje, da jim grozi nehumana obravnava".

Nizozemske sile bi morale "posvariti te moške pred tveganji, ki jim grozijo, in bi jim morali dovoliti ostati v enklavi, od koder so evakuirali njihove družine", je še dejala sodnica.

Nizozemsko prizivno sodišče je odločalo v tožbi, ki so jo proti Nizozemski vložile Matere Srebrenice. Kot so odločili, bo morala država plačati delno odškodnino. Na razsodbo iz leta 2014, ki je ugotovila odgovornost Nizozemske za smrt 350 Bošnjakov, so se pritožili tako sorodniki žrtev kot država.

Prvostopenjsko sodišče je v civilnem procesu že leta 2014 odgovornost pripisalo Nizozemski.

Današnja odločitev je v veliki meri potrdila takratno razsodbo, je pa Nizozemsko obsodilo na plačilo le 30 odstotkov odškodnine, ki jo zahtevajo družine žrtev, saj da "ni gotovo, da nekateri izmed teh ljudi ne bi bili usmrčeni pozneje, tudi če bi ostali v enklavi". Vodja Mater Srebrenice Munira Subašić je izrazila razočaranje nad odločitvijo sodišča. "To je sramotna sodba in sporočilo nam muslimanom, da nimamo pravice niti do življenja," je dejala in napovedala pritožbo.

Nizozemske modre čelade ljudi niso branile
Srebrenico so aprila leta 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V Srebrenico se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne Bosne in Hercegovine. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija.

Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN-a je bil nastanjen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v oporišče ZN-a, so predali Srbom.

V genocidu v Srebrenici, ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo po podatkih spominskega centra Potočari ubitih več kot 8.000 ljudi.