Muzej, ki bo deloval pod okriljem Muzeja Dunaja, bo imel prostore na Probusgasse 6 v dunajskem okrožju Döbling.

Hišo na Probusgasse 6 je leta 1967 odkupilo mesto Dunaj, pozneje so v njej uredili spominske prostore, posvečene Beethovnu. Zdaj so jih prenovili za potrebe novega muzeja. Projekt je bil vreden 750 tisoč evrov. "Zdaj bo v hiši nekaj večjega, prvi pravi Beethovnov muzej," so bile besede direktorja Muzeja Dunaja Mattija Bunzla.

Nemoč in jezo prelil na papir
Beethoven naj bi v hiši napisal tudi svoj znameniti Heiligenstädter Testament – pismo ki ga je leta 1802 namenil svojima bratoma, Carlu in Johannu, ki pa ga ni nikoli odposlal. V njem je izrazil obup nad svojo vedno bolj napredujočo gluhoto; dokument je shranil med svoje osebne papirje in ga ni najverjetneje nikoli nikomur pokazal. Odkrili so ga šele po njegovi smrti. Zgodba umetnikove postopne izgube sluha bo tudi osrednja tema razstave v muzeju.

V avstrijski prestolnici sta pod okriljem Muzeja Dunaja urejeni še Beethovnovi stanovanji v hiši Pasqualati na Mölkerbastei in Eroichaus v Oberdöblingu.

Beethoven se je rodil v Bonnu v glasbeni družini. Od leta 1782 je v Bonnu delal kot organist, čembalist in violinist. Od leta 1792 je na Dunaju študiral pri Josephu Haydnu, Johannu Georgu Albrechtsbergerju in Antoniu Salieriju.

Do leta 1800 je pisal predvsem za klavir, nato je sledilo obdobje simfonij. Imel je vedno večje težave s sluhom, leta 1818 je dokončno oglušel, a je kljub temu še komponiral. Zadnjo, znamenito 9. simfonijo, je napisal že popolnoma gluh.

Poleg Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna je eden najpomembnejših stebrov glasbenega klasicizma.