Repliko, ki tako rekoč nadomešča izvirnik v okviru te postavitve, in poziv javnosti spremlja še nabiralnik, v katerega lahko obiskovalci, če imajo kakršne koli informacijami glede pogrešane mojstrovine, oddajo listke z morebitnimi namigi, ki bi lahko vodili do izvirnika.
K sreči tudi fotografiran izvirnik
Nadrealistična mojstrovina z izvornim naslovom La mesa herida je brez sledu izginila leta 1955 v Varšavi. K sreči so to olje na platnu predtem trikrat fotografirali, in sicer med letoma 1940 in 1944. Prva fotografija je nastala ravno ob prvi predstavitvi slike javnosti na mednarodni razstavi nadrealistov v Galeriji mehiške umetnosti Inés Amor v Ciudadu de Mexicu.
Od izvirnika precej manjšo licencirano repliko, ki je sicer v umetnostnem muzeju Gehrke-Remund v Baden-Badnu v Nemčiji, so javnosti predstavili leta 2010. Preden je bila izdelana, so strokovnjaki na podlagi obstoječih fotografij kar tri leta študirali to stvaritev.
Nekoč izginulo, vendar najdeno Riverovo delo
Aktualna poljska razstava, naslovljena Frida Kahlo in Diego Rivera: Poljski kontekst, je na ogled v dvorcu, zgrajenem za nekdanjega nemškega cesarja Viljema II., pozneje preurejenem v rezidenco Adolfa Hitlerja. Postavitev v današnjem kulturnem centru Zamek pa predstavlja ne prav poznane povezave zakonskega para s Poljsko.
Poleg njunih so na ogled tudi dela dveh na Poljskem rojenih umetnic judovskega rodu, ki sta bili blizu paru. Prva je fotografinja Bernice Kolko, ki je ujela Frido Kahlo v objektiv tudi na smrtni postelji, druga pa je stenska slikarka Fanny Rabel, ena izmed umetničinih najbolj predanih učenk.
Pri pogrešanih umetninah pa upanje na srečen izid vselej ostaja. Tako so na primer prav delo Diega Rivere, Veličastna zmaga!, ki je tudi izginilo sredi 50. let preteklega stoletja, odkrili leta 2000 v depoju Puškinovega muzeja v Moskvi.
Tako velika slika ne izgine kar tako
Modra soba poznanjskega dvorca je posvečena varšavski razstavi mehiške umetnosti, torej razstavi, na kateri je bila Ranjena miza še zadnjič na ogled javnosti. "To je velika slika. Nekje mora biti, ni mogla kar tako izginiti. Razen če jo je nekdo v petdesetih letih zažgal," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala kustosinja Helga Prignitz-Poda, sicer velika poznavalka dela in lika Fride Kahlo. "To je eden izmed razlogov, da sem pripravila to razstavo, saj bi se lahko morda kdo na Poljskem spomnil, da je nekoč nekje videl to sliko," je dodala kustosinja.
Poniknilo na prvi postaji načrtovane poti
Slika je res velika, saj je velikosti 122 krat 244 centimetrov, torej večja od na primer vrat standardne velikosti, in je tudi neobičajno velika za siceršnje slikarkino delo. Platno je po prvi predstavitvi javnosti v mehiški prestolnici dolgo viselo v jedilnici slikarkinega doma, nato pa ga je iz ljubezen do komunizma podarila Sovjetski zvezi. Delo je bilo nato poslano v Varšavo na omenjeno razstavo, mišljeno pa je bilo, da bo zaokrožilo po še nekaterih komunističnih državah, vendar je žal izginilo že na svoji prvi postaji.
Čeprav je dandanes zelo cenjena in se ocenjuje, da bi njena vrednost bila okoli 17 milijonov evrov, je bila ta "nadrealistična in absolutno kruta upodobitev", popolnoma v nasprotju s prevladujočim socialističnim realizmom. Ob tem pa ni težko zaznati, da Ranjena miza vsaj delno aludira na Poslednjo večerjo Leonarda da Vincija.
Tako grozna, da ni vredna denarja za prevoz?
"Obstajajo uradne izjave, v katerih je zapisano, da slika ni primerna za razstavljanje, da je tako grozna, da ni vredna denarja za prevoz. Mogoče je, da je ruske oblasti niso hotele nazaj," je še povedala Helga Prignitz-Poda, sicer tudi avtorica knjige Hidden Frida Kahlo: Lost, Destroyed, Or Little Known Works (slov. Skrita Frida Kahlo: Izgubljena, uničena ali malo znana dela). Kustosinja je poudarila, da je zanjo izginotje te slike še toliko bolj frustrirajoče, ker je javnosti na razpolago samo polovica od 300 del Kahlove. Druga so izginila, bila sežgana ali so v zasebnih zbirkah.
"Ljudje nam puščajo zelo duhovite odgovore. Ker je miza ranjena, je slika verjetno v bolnišnici. Ali pri Putinu. Ali pod kakšno preprogo. Otroci rišejo zemljevide, kako naj pridemo do nje. Nekateri puščajo komentarje o razstavi, vendar še vedno ni ene same informacije, ki bi nas usmerila k neki konkretni sledi," pa je za AFP povedala direktorica kulturnega centra Zamek Ana Hrinevjecka, kjer je na ogled razstava.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje