Domovom za starejše je zaradi zvišanja plač delavcev v zdravstveni negi že julija 2017 začelo zmanjkovati denarja, saj od Zavoda za zdravstveno zavarovanje za višje plače niso dobili dodatnih sredstev. Za plače delavcev v zdravstveni negi so tako nekateri domovi začeli jemati iz oskrbnin. Denar namreč domovi za starejše črpajo z dveh naslovov: 30 odstotkov priskrbi ZZZS, 70 odstotkov prinesejo oskrbnine, ki jih stanovalci običajno krijejo s svojimi pokojninami. Z oskrbnino stanovalec pokrije hrano, postrežbo, dnevne dejavnosti, stroške bivanja, pranje, čiščenje, amortizacijo prostorov, opreme itd.

Do vseh zdravstvenih storitev v domu je starostnik, ki je vse življenje plačeval obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičen, kar pomeni, da jih mora dom, v katerem prebiva, pokriti z denarjem, ki ga je priskrbel ZZZS. A nekateri domovi so bili primorani sredstva, ki so zmanjkala za plače zdravstvenih delavcev, kriti z denarjem, ki so ga prejeli z oskrbninami. To pomeni, da so oskrbovanci posredno plačevali za zdravstvene storitve, ki bi jih morali biti kot vsi državljani, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, deležni brezplačno.

"Prelivanje sredstev je nedopustno"
V ceno zdravstvenih storitev spadajo tudi plače delavcev v zdravstveni negi. Gre za podcenjeni kader, ki mu je vlada v zadnjem letu vendarle nekoliko zvišala plače. Logično bi bilo, da se sočasno z dvigom plače dvigne tudi cena zdravstvenih storitev, kar pa se ni zgodilo. ZZZS je tako zdravstvene storitve domovom starejših plačeval po prenizki ceni. Za zvišane plače delavcev v zdravstveni negi so torej nekateri domovi jemali iz oskrbnin. Ker cene dnevne oskrbe stanovalca doma variirajo od 19 do 35 evrov in so odvisne od zdravstvenega stanja oskrbovanca in od ponudbe posameznega doma, je težko reči, ali se je zaradi nerazrešene situacije v kakšnem primeru zvišala tudi konkretna oskrbnina.

Kljub vsemu je črpanje sredstev v domovih sporno, kar je potrdilo tudi ministrstvo za delo družino in socialne zadeve: "Prelivanje sredstev iz socialne oskrbe v zdravstveno nego je nedopustno, ker bi uporabnik storitev v DSO-ju plačeval poleg socialne oskrbe tudi zdravstveno nego, čeprav bi morala biti pokrita iz zdravstvenega zavarovanja uporabnika." V odgovoru še dodajajo, da je za dvig cene zdravstvene nege pristojno ministrstvo za zdravje, ker stroške financiranja zdravstvene nege zagotavlja ZZZS. "Vprašanje, zakaj ministrstvo za zdravje ni zagotovilo dodatnih sredstev ob povišanju plač zaposlenih na zdravstveni negi, prosimo, naslovite na ministrstvo."

Ministrstvo za zdravje trdi, da prelivanja sredstev ni
Cena zdravstvene nege je bila v letu 2017 za 3,6 odstotka nižja kot v letu 2016, čeprav so se stroški dela zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov in dviga minimalne plače povečali, je Skupnost socialnih zavodov Slovenije v nedavnem odprtem pismu pojasnila predsedniku vlade Miru Cerarju. Dodali so še, da "so bili stanovalci domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov primorani iz svojih žepov dnevno plačati 1,63 evra za kritje storitev, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja." To bi pomenilo, da stanovalci domov za starejše prek oskrbnin mesečno v povprečju prispevajo skoraj 50 evrov za zdravstvene storitve, do katerih bi morali biti kot zavarovanci upravičeni.

Na vprašanje, ali se dober evro in pol na dan za zdravstvene storitve pobere iz oskrbnine, je ministrstvo za zdravje odgovorilo: "Zdravstvenih storitev oziroma storitev zdravstvene nege in rehabilitacije NE plača uporabnik, pač pa se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje." Dodali so še, da je s Splošnim dogovorom za leto 2018 dogovorjeno petodstotno povišanje cen zdravstvenih storitev. Težava je v tem, da je bil novi Splošni dogovor sprejet 31. januarja letos, domovi pa imajo premalo sredstev za plače delavcev v zdravstveni negi že od julija 2017. Odtlej naj bi bil po njihovih trditvah v povprečju strošek zdravstvenonegovalnega kadra višji za osem odstotkov.

Domovi za starejše v tožbo proti ZZZS-ju
Na vprašanje, ali domovi sredstva za izplačilo plač zdravstvenih delavcev pridobivajo iz oskrbnin, Dragan Žohar, direktor Špesovega doma iz Vojnika, odgovarja, da mora uprava zagotoviti pozitivno poslovanje, "če pa za to jemlje iz vira oskrbnin, je ta način sporen." Sam je pri ZZZS-ju vložil zahtevek za 31 tisoč evrov za povrnitev stroškov za plače, ki so nastali zaradi novih pravil o izplačevanju plač, ki jih je izpogajala vlada. ZZZS je zahtevek zavrnil, zato sledi tožba, pravi Žohar. Tak postopek je sprožilo kar nekaj domov za ostarele, kar so potrdili tudi na ministrstvu za družino, delo in socialne zadeve. Domovi za starejše se sklicujejo na nekdanjo določbo Splošnega dogovora, po kateri bi moral ZZZS cene samodejno uskladiti s spremenjenimi kolektivnimi pogodbami, česar pa ni storil. Letos je ta določba iz Splošnega dogovora umaknjena.

"Smo tik pred zlomom"
Jaka Bizjak, sekretar SSZ-ja, pravi, da domovi za kritje plač delavcev v zdravstveni negi v praksi črpajo iz sredstev za amortizacijo prostorov, ki jih pridobijo z oskrbnino. Dodaja, da je tako ravnanje nepošteno do naslednje generacije, ki bo na račun trenutnega nevlaganja v razvoj in infrastrukturo živela v slabših razmerah.

"Po eni strani nam nalagajo obveznosti, po drugi strani nam zapirajo pipico," je do vlade, ki določa normative, zvišuje plače in nato ne poskrbi za sredstva, ki so za to potrebna, kritičen Žohar. Opozoril je tudi, da so bile oskrbnine v domovih včasih socialno vzdržne, danes pa so jih s svojo pokojnino sposobni pokriti le redki stanovalci domov. "Večino oskrbnin doplačujejo njihovi svojci, občine, ki krijejo domove tistim brez sredstev, že tarnajo, da so glavarine za kritje teh stroškov prenizke. Vsi viri so izgubili sapo, potrebujemo dodaten vir. V domove za starejše prihaja 'baby boom' generacija in smo tik pred zlomom." Žohar, ki je tudi lastnik doma v Vojniku in torej koncesionar, doda, da so domovi zadržani do višanja oskrbnin, saj jih ljudje že zdaj komaj zmorejo pokriti.

So starejši v tej družbi prednostna naloga?
Iz ZZZS-ja so na vprašanje, zakaj se s plačami niso dvignile tudi cene zdravstvenih storitev, odgovorili usklajeno z ministrstvom za zdravje, torej da je vlada konec januarja sprejela sklep, na podlagi katerega bo ZZZS lahko v letu 2018 zagotovil boljše vrednotenje programov zdravstvenih storitev, in sicer tako, da bo bolnišnicam, zdravstvenim domovom, socialnim zavodom oz. domovom za starejše in zasebnikom s koncesijo zagotovil dodatnih 79,8 milijona evrov za petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev, kar se je zgodilo zaradi naraščanja stroškov dela v zdravstvu, ki so posledica dogovorov med vlado in sindikati v javnem sektorju glede plačne politike v javnem sektorju.

V Skupnosti socialnih zavodov pozdravljajo dvig cen zdravstvenih storitev za pet odstotkov, a opozarjajo, da se je tudi zaradi strukture zaposlenih v domovih, kjer je vsaj 50 odstotkov zdravstvenonegovalnega kadra, strošek zdravstvenih storitev zvišal za osem odstotkov in da težava tako ni odpravljena. Hkrati dodajajo, da se zavedajo, da je za pomanjkanje finančnih sredstev v blagajni zavoda odgovorna vlada. SSZ je tudi zato odprto pismo naslovil na vlado in ne na ZZZS ali na katero od pristojnih ministrstev. Sekretar SSZ-ja Bizjak namreč meni, da je trenutno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo državljani, dokaj nizko in da "bomo morali kot družba več prispevati za oskrbo starejših – zato pišemo predsedniku vlade, da izvemo, ali so starejši prioriteta."