Pošta Slovenije se že nekaj časa zaman trudi v svoje vrste privabiti nove sodelavce, saj so - kot smo že večkrat poročali - dodatne obremenitve delavcev ob razmeroma nizkih prihodkih razlog, da so številni delo zapustili že v času uvajanja. Medtem ko se vodstvo družbe pogaja s sindikatoma za izboljšanje pogojev dela, pa so pri Pošti Slovenije sklenili nove sodelavce poiskati v Srbiji.

Prvi poskus iskanja novih sodelavcev Pošte Slovenije v Bosni in Hercegovini je spodletel, saj so v vodstvu zanemarili zakon o javni rabi slovenščine. Pri iskanju sodelavcev v Srbiji so bili zato pri vodstvu Pošte Slovenije previdnejši in so iskali sodelavce za delovno mesto pomočnika, ki nima neposrednih strank, zato tudi ni potrebno znanje slovenščine.

V razpisu navedena tudi povprečna plača
Razpis, ki ga je lani poleti objavil srbski zavod za zaposlovanje, je tako prihodnjim sodelavcem obljubljal socialno zavarovanje, nastanitev delavca pod ugodnimi pogoji, osemurni delovnik v treh izmenah. V razpisu je bilo navedeno tudi, da je osnovna plača 784 bruto oziroma 514 evrov neto, pri čemer pa je bilo obenem tudi navedeno, da je povprečna bruto plača 1.066, povprečna neto plača pa 680 evrov. Dodatno je obljubljal šest evrov dodatka za prehrano na delovni dan in 95-odstotno povračilo vrednosti vozovnice za prevoz na delovno mesto.

Prav plača je spodbudila našega sogovornika, da je šel preizkusit svojo srečo v tujino. Po približno pol leta pridobivanja ustreznih dovoljenj in vzpostavitve stika z novim delodajalcem ga je čakalo novo delovno mesto. "Rečeno je bilo, da bom delal v skladišču v ljubljanskem logističnem centru, glede na to, da je delo vključevalo tudi nočne izmene, sem zato pričakoval, da bom z dodatkom za nočno delo izboljšal svojo osnovno plačo."

Namesto dela v skladišču raznašal pošto v prestolnici
A realnost je bila drugačna. V prvem tednu so ga namreč napotili v eno izmed ljubljanskih pošt, kjer je po tednu dni uvajanj dobil svoje okrožje za raznašanje pošte in plakatov. "Dejansko sem raznašal vse razen priporočenih pošiljk, ki so jih nosili kolegi Slovenci," pripoveduje. Čeprav tega dela ne bi smel opravljati, saj ne zna slovenskega jezika. Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev ob tem poudarja, da je vprašljivo, ali je zgolj prepoved prinašanja priporočenih pošiljk dovolj, da se izmakne določbam zakona, ki določajo, da mora stik s strankami potekati v slovenskem jeziku. "Ne nazadnje, če ti nekomu prineseš pošto, si vseeno v stiku s strankami. Kaj pa bo naredil tak človek, če ga prejemnik pošte sreča in ogovori? Se bo obrnil stran?"

Po tednu uvajanja naš sogovornik sicer ni osvojil vseh ulic v celoti, zato se mu je delovni dan bistveno podaljševal: "Preprosto je nemogoče to delo opraviti v osmih urah, zlasti zame, ki sem moral vse ulice spoznati v petih delovnih dneh. Potem pa sem od delodajalca izvedel, da se nadure ne izplačujejo, temveč da lahko pod določenimi pogoji koristim proste dni." Ko je izvedel, da dejansko opravlja delo pismonoše, za katerega je na Pošti Slovenije določena osnovna plača v znesku 1.032 bruto, se je obrnil na delodajalca in zahteval, naj mu zagotovi opis dela, ki bi ga po pogodbi moral prejeti, a ga ni.

"Ostalo bi mi slabih 500 evrov"
Na Pošti Slovenije so mu zato ponudili novo pogodbo z obljubo, da bo opravljal delo v skladišču, a je to delo opravljal le en dan, nato pa je opravljal delo pomočnika dostavljavca in dostavljal različne pakete, pralne stroje, belo tehniko in podobno po Ljubljani. Za pomoč pri prevodu nove pogodbe se je obrnil tudi na Delavsko svetovalnico, kjer so mu pogodbo prevedli iz slovenščine. "Možaku je nekdo v postopku pridobivanja dovoljenj očitno dejal, da je z dodatki mogoče dobiti več kot 1.000 evrov neto plače, zato se je obrnil na nas, da mu razložimo osnove glede bruto plače, neto plače in dodatkov," pove Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice.

Delavcu je zato prekipelo: "Moja osnovna plača je bila v višini minimalne plače, če upoštevamo, da mi je za nastanitev delodajalec odtrgal 120 evrov, mi je ostalo manj kot 500 evrov, kar ni tako dobra plača, za več kot osem ur dnevno v drugi državi." Pripoveduje delavec, ki je zato prekinil pogodbo in se vrnil v Srbijo. Meni, da je še dobro, da se je nastanil v samskem domu, ki je v lasti Pošte Slovenije, saj bi pri morebitnem najemu stanovanja in morebitne varščine "zašel v dolgove in bi bil prisiljen nadaljevati delo pri Pošti".

"Take delodajalce najdemo tudi v Srbiji"
Naš sogovornik meni, da se je zgodba zanj dobro končala. "Drugi kolega je tukaj zapustil svojo sicer razmeroma dobro službo in družino ter odšel na Pošto Slovenije. Kako bo s temi prihodki preživel in pomagal svoji družini, ne vem," pripoveduje in dodaja, da so od prve peterice zaposlenih na Pošti Slovenije ostali le trije, pri čemer je le eden med njimi tak, ki dela zgolj v skladišču, kar je bilo vsem obljubljeno.

Vest o tem, da delo na Pošti Slovenije ni skladno s pričakovanji, ki so si jih tudi na podlagi povprečne plače, zapisane v razpisu, ustvarili srbski delavci, se je sicer razširila tudi v Srbiji, zato imajo preostali delavci, ki še čakajo na napotitev, zdaj pomisleke, pove naš sogovornik in doda, da "takega delodajalca, ki dela eno in govori drugo, lahko najdemo tudi v Srbiji".

"Pošta se obnaša kot povprečni gazda"
Zrnić ob tem poudarja, da se je Pošta Slovenije v tem primeru obnašala kot običajni slovenski "gazda", ki zlorablja naivnost in slabe življenjske razmere na Balkanu ter tako računa na poceni delovno silo: "Nihče pa pri tem ne upošteva, da ti ljudje zapuščajo svoje domove in svoje družine na podlagi visokih pričakovanj, preden pristanejo na trdih tleh realnosti."

Za komentar o tem, kako je lahko pomočnik opravljal naloge pismonoše, smo povprašali Pošto Slovenije, a nam na naša vprašanja niso odgovorili, bodo pa po poročanju STA-ja do konca aprila zaposlili 15 delavcev iz Srbije, ki bodo najprej delali kot pomožni delavci, po usposabljanju in opravljenem tečaju slovenskega jezika pa bodo postali pismonoše. Prav tako pa so februarja objavili razpis za 20 prostih delovnih mest tudi v Bosni in Hercegovini. Skupno letos nameravajo zaposliti 60 pismonoš.

Hiter odhod dveh tujih delavcev pa po mnenju Gržiniča samo potrjuje tisto, na kar v sindikatu že dalj časa opozarjajo: "Naše delo je z vedno novimi obremenitvami, ki se na prihodkih ne poznajo, postalo za ljudi popolnoma neprivlačno. Tega tudi tuji delavci ne bodo spremenili, temveč bo treba prisluhniti delavcem in izboljšati pogoje zanje." Pošta Slovenije je lani ustvarila 7,6 milijona evrov čistega dobička.