praznujemo svetovni dan čebel, ki so ga na slovenski predlog razglasili Združeni narodi v upanju, da se zaščiti opraševalko, od katere je odvisna tretjina svetovne pridelave hrane.

20. maj je rojstni dan prvega učitelja sodobnega čebelarstva na svetu – Antona Janše, ki ga je na prvo čebelarsko šolo na svetu, v parku Augarten na Dunaju, leta 1770 imenovala Marija Terezija. Anton Janša, sicer akademski slikar, je svoj nauk utemeljil na znanju gorenjskih čebelarjev, Marija Terezija pa je na svojih šolah zaukazala čebelarjenje le po Janševih načelih.

Slovesnost v Žirovnici
Zbrane so poleg častnega pokrovitelja srečanja predsednika Boruta Pahorja nagovorili še generalni direktor Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in idejni oče svetovnega dneva čebel Boštjan Noč ter župan Žirovnice Leopold Pogačar.

"Za kilogram medu morajo čebele obleteti 4 milijone cvetov in preleteti 4 dolžine ekvatorja. Ni čudno, da so simbol pridnosti in marljivosti," je v svojem nagovoru dejal Pahor in ob koncu dodal, da je svetovni dan čebel šele začetek: "Začetek neke dolge poti, ki naj traja v neskončnost miru, človekovega sožitja z naravo in sonaravnega razvoja modernega sveta. Naša skromna želja je, da bi se otroci naših otrok podili po cvetočih travnikih in bi jih sem in tja nagajivo preganjale pridne čebele."

Proslavi je sledilo srečanje slovenskih čebelarjev. Udeleženci so lahko obiskali tudi medeno vas, v kateri je na več kot 80 stojnicah mogoče kupiti čebelje pridelke in izdelke domače obrti.

Brez čebel ni jabolk, hrušk, češenj in jagod
Glavni namen svetovnega dneva čebel je, da se svetovno javnost ozavesti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Čebele oprašijo kar 170.000 vrst rastlin in imajo tako ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v naravi. Najopaznejšo vlogo imajo pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj in jagod.

Čebele in drugi opraševalci oprašijo skoraj tri četrtine vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 odstotkov svetovne hrane. Po oceni mednarodne študije medvladne znanstvene platforme o biodiverziteti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev.

Boštjan Noč: Na travnike se morajo vrniti rože
"Težko gledamo, da so travniki brez rož, ker kmetje prezgodaj kosijo in tako cvetlice izginjajo s travnikov. Na travnike se morajo vrniti rože. S cvetočimi travniki ne bomo rešili le čebele, ampak tudi čmrlje, metulje in ostale opraševalce," je poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije in avtor ideje o svetovnem dnevu čebel Boštjan Noč.

Za prihodnost čebel v Sloveniji je po njegovem mnenju potreben tudi premik mišljenja v kmetijstvu. Kmet se mora zavedati, da čebele potrebuje: "V Sloveniji imamo subvencije za pozno košnjo trave, a se jih ne koristi." Po njegovih navedbah je dokazano, da čebele v Sloveniji kmetijstvu posredno prinesejo okoli 120 milijonov evrov, celotni čebelarski sektor pa od države skozi razne programe dobi 1,5 milijona evrov letno.

Medtem ko imajo kmetje na voljo neposredne subvencije za različne ukrepe, čebelarji to pogrešajo. "Če bi se namreč danes odločili za čebelarjenje, vam država zagotovi tri panje in prve tri čebelje družine, tudi izobraževanje je brezplačno. Je še približno 300.000 evrov na leto na voljo za čebelarsko opremo, ampak je to absolutno premalo," je dejal.

Čebele najbolj ogroža človek
Čebele živijo skoraj povsod po svetu, poznamo jih približno 20.000 vrst, a vse niso medonosne. Pri nas je dovoljeno gojiti kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebel v svetu. Čebele so vse bolj ogrožene, v Evropi grozi izumrtje skoraj 10 odstotkom vrst čebel. V ZDA se je leta 2016 število družin medonosnih čebel zmanjšalo za 33 odstotkov, v EU-ju za 13 odstotkov.

Med vzroki za odmrtje čebel so bolezen varoza, nosemavost in zapleti z maticami ter v Evropi virusne okužbe, krčenje medovitih območij zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč, množična uporaba izdelkov za zaščito rastlin v sodobnem kmetijstvu (predvsem iz skupine fitofarmacevtskih sredstev neonikotinoidi), novi škodljivci, ki se zaradi globalizacije hitreje širijo po svetu, urbanizacija, ki krči kmetijski prostor, in podnebne spremembe.

Če se bo izginjanje čebeljih družin v Evropi nadaljevalo in celo naraščalo, lahko to privede do zloma gospodarstva, ogroženo pa bo tudi naše zdravje in dobro počutje.

Čebele brez človeka težko preživijo
Čebele danes brez čebelarjeve pomoči praktično ne morejo preživeti. Čebelarji jim morajo ob pomanjkanju poletne paše dovajati vodo in jih tudi hraniti, zato si želijo neposrednih subvencij. To bi bilo precej lažje, če bi bile čebele razglašene za ogrožene, za kar si čebelarji zdaj prizadevajo. Za pristojne v Bruslju že pripravljajo dokument s tem predlogom.

"Dokument je tik pred končanjem. Samo praznovanje svetovanega dneva čebel te marljive nabiralke medu ne bo rešilo, je pa to pritisk na politiko. Vsi so vedeli, da ko bomo dosegli razglasitev svetovnega dneva čebel, bomo želeli nekaj več," je dejal Boštjan Noč. "Ko bo čebela razglašena za ogroženo, bo čebelar lahko dobil neposredno subvencijo za vzdrževanje čebele, kar je pošteno in prav, saj je čebela v 90 odstotkih družbeno koristna žival, samo v 10 odstotkih gospodarska," je poudaril.

Kaj lahko za čebele naredimo sami?
Veliko lahko za njeno ohranitev storimo tudi sami. Med drugim lahko na balkone, terase in vrtove sadimo medovite rastline, postavimo gnezdilnice za čebele in o pomenu čebel ozaveščamo že najmlajše.

Medovite rastline lahko sadimo tako na podeželju kot v mestu. Na izbiro imamo med drugim paradižnik, papriko, buče, borovnice, jagode in sadno drevje, sivko, meto, rožmarin, timijan, žajbelj, origano, meliso, baziliko itd. Na njivah so v korist čebelam ajda, detelja, oljna ogrščica in facelija. Med grmovnicami in drevesi imajo čebele rade akacijo, smreko, jelko, lipo, javor, dišeče vrtnice, lesko, vrbo, glog, ribez in kosmuljo.

Na travnike bi morali vrniti travniško cvetje. Zaradi sodobnega načina kmetovanja namreč s travnikov izginjajo cvetlice, na njivah prevladujejo monokulture, gozdovi se krčijo, tako imajo čebele zlasti poleti vse manj hrane. S sajenjem medovitih rastlin pa čebelam zagotovimo več hrane, da lažje preživijo zimo in naslednjo pomlad spet opravljajo svojo glavno nalogo, to je opraševanje.

Pri škropljenju rastlin moramo uporabljati do čebel neškodljive pesticide, to pa storimo v brezvetrnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo v panje.

Čebele v Slovenijo prinesle številne tuje goste
Predsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie Philip McCabe je dejal, da je Slovenija čebelam dala vlogo, ki je prej niso imele. "Danes je čudovit dan za čebelarstvo. Slovenija je začrtala pot, ki ji je treba slediti," je dejal. Na ministrski konferenci na Brdu pri Kranju je sodeloval tudi prvi mož Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Jose Graziano da Silva, ki po razglasitvi svetovnega dneva čebel podpira tudi naslednji korak: zaščito čebel na ravni EU-ja: "Verjamem, da moramo začeti ta proces čim prej," je poudaril Graziano da Silva.

Kmetijski ministri iz 22 držav so sobotno mednarodno konferenco na Brdu pri Kranju sklenili s sprejetjem politične zaveze za ohranitev čebel. S skupno deklaracijo so se zavezali krepitvi sodelovanja držav na mednarodni ravni, in sicer na področjih ukrepov za zaščito čebel in drugih opraševalcev, ozaveščanja javnosti, izobraževanja in izmenjave dobrih praks.