Ta je obsegala dogovarjanja o umetniški in znanstveni plati projekta, naslednja faza pa zajema sestavitev satelita. Tretja in hkrati sklepna faza pa se bo zgodila, ko bo satelit iz ruskega modula Mednarodne vesoljske postaje tudi nameščen v orbito.

Gre za projekt, ki ga sicer podpirata tudi ruska in slovenska politika ter ministrstvi za kulturo obeh držav. Kot je poudaril Živadinov, je projekt nekomercialne narave in vključuje tako umetniški kot znanstveni del, njegovo izvedbo pa bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na Zemljo.

Tako znanstveni del zajema preučevanje avtonomnega ekološkega sistema – posebne vrste črva, živali, ki deluje kot rastlina – v orbitalnih mikrogravitacijskih razmerah.

Del polstoletnega gledališkega projekta
Umetniški del pa sodi v veliki polstoletni gledališki projekt NOORDUNG::1995-2045 Dragana Živadinovova in obsega preučevanje avtonomnega delovanja biografskih, bioloških in biomehanskih podatkov sodelujočih igralcev. Od 14-članske igralske ekipe sta do zdaj umrli Milena Grm (1942–2011) in Iva Zupančič (1931–2017). Prvo so že v ponovitvi predstave leta 2015 nadomestili z daljinsko vodenim abstraktom.

Po Živadinovih besedah bodo v umetniškem satelitu shranjeni podatki o Mileni Grm, od algoritma njene celotne biografije s prav vsemi predstavami, v katerih je nastopila, prek njenega DNK-ja in vzorca kostnine do inventarja igralkine obrazne mimike, od tragedije do komedije na podlagi posnetkov s predstav. Sklep projekta NOORDUNG::1995-2045 sicer predvideva, da bo Živadinov leta 2045 substitute za telesa do tedaj umrlih igralcev prepeljal v ekvatorialno orbito in jih namestil na določenih točkah okoli Zemlje.

Ko jo mahneš na vesoljski sprehod ...
Umetniški satelit UMBOT::MG bo kozmonavt popeljal na vesoljski sprehod, ki ga bo mogoče spremljati, nato pa ga bo usmeril v orbito, kjer bo zgorel, medtem ko bo znanstveni del vrnjen na Zemljo in podvržen nadaljnjim raziskavam. Razvija pa ga skupina postgravitacijskih umetnikov, v kateri sta poleg Živadinova še Dunja Zupančič in Miha Turšič oziroma kot krovni nosilec Zavod Delak v sodelovanju z rusko državno vesoljsko agencijo Roscosmos. Ta bo umetniško-znanstveni projekt tudi izvedla s pomočjo Inštituta za znanstvene projekte na Mednarodni vesoljski postaji TSNIIMASH, pomemben sodelujoči partner in nosilec znanstvenega dela projekta pa je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

V vesolje ne more kar vsak poslati, kar želi
Kulturna diplomatka iz Zvezdnega mesta Irina Sokolova, koordinatorka projekta v Rusiji, je opomnila, da v vesolje ne more kar vsak poslati, kar želi. Povedala je še, da so v osmih mesecih pogovorov dosegli zelo veliko, na poti pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj pa se je nabral za kar osem centimetrov debel fascikel. Določene instance je treba namreč prepričati, zakaj bi v vesolju uresničili ravno določen projekt, ki mora biti pomemben za človeštvo.

Slovenska stran je vlogo za odobritev projekta vložila oktobra lani, že novembra pa so v Moskvi potekali pogovori med predstavniki Zavoda Delak, Roscosmosa in inštituta TSNIIMASH, v katerih je bila določena oblika projekta. Sicer pa je bil projekt v Sloveniji predstavljen že predlani na 8. trienalu sodobne umetnosti U3 Onkraj naše oble v Moderni galeriji.