Kot sama pravi, ustvarja z galerijo vez med aktualno likovno produkcijo in širšo skupnostjo. "Projekt se zame ne konča z razstavo. Želim, da se kolobari naprej." Pravzaprav je Ravnikar Gallery Space že drugi tovrstni galerijski prostor, s katerim poskuša Piera Ravnikar uresničiti svojo vizijo. Prvi je izredno odmeven projekt DobraVaga, ki ga je zasnovala kot vodja umetniška vodja vizualnega programa CUK-a Kino Šiška.

Ko je začela postavljati projekt Ravnikar Gallery Space (R galerija), je izhajala predvsem iz tega, kaj ji je vsebinsko blizu in kar dejavno spremlja ter podpira zadnjih 15 let – urbana, sodobna likovna umetnost avtoric in avtorjev mlajše in srednje generacije. "Menim, da primanjkuje platform, kjer se lahko umetniki mlajše generacije in s tem tudi študentje umetniških akademij celostno predstavljajo zainteresirani javnosti. Prvi poskus je bila seveda DobraVaga, ki se je dokazala za uspešno zgodbo. V R galeriji pa skušam ustvariti svojo vsebinsko nadgradnjo, neke vrste DobraVaga delux različico, kjer so izbrane likovne zgodbe nekoliko bolj delikatesne, v ospredju ni več kvantiteta, v smislu dajmo pomagati čim večjemu številu mladih ustvarjalcev, temveč je poudarek predvsem na izbranih potencialih, dejavni promociji, predstavitvi in trženju izbranih umetniških formatov," razmišlja.

Z nakupom umetnine ne podpremo le umetnika, ampak ustvarjanje na splošno
Prepričana je, da je v našem prostoru denarja za morebitni nakup umetniških del dovolj, žal pa umanjkajo znanje in izkušnje ter posledično tudi zanimanje za področje umetnostnega trga. "S tem imam v mislih tudi aktivno zavedanje, da posameznik z nakupom umetniškega dela ne postane samo lastnik originala z izjemno vrednostjo, ampak s tem dejanjem dejavno podpre tudi sodobno likovno produkcijo trenutno delujočih umetnic, umetnikov in kolektivov," pove.

Danes 50 evrov, v prihodnosti morda dragocenejše
"Nekomu, ki rad kupuje digitalne kopije v neomejenih izvodih za 20 evrov, predlagam, da raje izbere grafike v omejeni nizki nakladi, v vrednosti 50 evrov, s tem, da bo morda to delo v prihodnosti imelo tudi večjo vrednost, kot je aktualna. Nakup umetnine ima lahko tudi investicijski potencial – denar vložiš v nekoga, za katerega meniš, da je na pravi poti in mu bo lahko uspelo," poudarja.

Ob tem je opomnila, da številni mladi in uveljavljeni vizualni umetniki živijo z danes na jutri: "V Sloveniji imamo kar nekaj umetniških šol in akademij, poleg državnih še zasebne, ki letno ponudijo res visoko število šolanih slikarjev in kiparjev za naš prostor. Od tega se velika večina preneha ukvarjati z dejavnostjo, za katero so se šolali, ker z njo na trgu preprosto ne morejo preživeti in raje uberejo drugo profesionalno pot. Nekaj malega se jih izseli v tujino, preostalih nekaj pa ostane v Sloveniji, ker so si prisegli, da bodo samo umetniki in nič drugega. Vse življenje dobesedno praskajo, saj so njihovi edini viri zaslužka minimalne razstavnine, nekaj malega dobijo od prodaje del ali pa so prisiljeni delati po naročilu, kjer gre pogosto za oddaljevanje od njihovega umetniškega izraza," pojasnjuje.

Razvijanje z umetnikom
Vsaka od razstav v Ravnikar Gallery Spaceu, ki je na Prešernovi cesti, je odprta mesec dni, Piera Ravnikar pa želi, da so do konca postavitve na ogled prav vsa, tudi že kupljena dela. "Lepa stvar, ki z mano ostaja tudi po dolgoletnem ustvarjanju v Kinu Šiška, je, da tudi tukaj in zdaj delujem v interesu javnosti. Ni mi samo do tega, da sliko obesim na steno, jo prodam in potem se moje delo konča. Želim se razvijati skupaj z umetnikom, raziskovati skupnost od spodaj navzgor, zato dejavno se posvečam tudi odnosu z različnimi javnostmi, ustvarjam kratke dokumentarne formate, gradim arhiv, povezujem različne pobudnike in umetniške iniciative. Projekt se zame nikakor ne konča z razstavo. Želim, da se kolobari naprej," pravi.

Program galerije snuje zelo premišljeno, vse, kar je v galeriji, je tukaj z določenim namenom, vsaka razstava išče in na svoj način nagovarja novo drugačno občinstvo. Začela je sredi novembra 2017 s skupinsko prodajno razstavo likovne umetnosti avtoric mlajše generacije – Nine Čelhar, Ivane Bajec, Nevene Aleksovski, Maje Babič Košir, Mine Fine in Helene Tahir.

Delo prodorne mlade slikarke Nine Čelhar je pozneje predstavila tudi na samostojni razstavi. Sicer pa so v galeriji v dobrega pol leta delovanja visela dela vizualnega kolektiva Zek, fotografa mlajše generacije Tadeja Vaukmana, slikarke Urške Rednak, majska razstava Ljubezenska zgodba je vključevala dela Rona Preinfalka, ki je likovno preoblikoval ročno izvezene gobeline slovenske umetnice Petre Varl, trenutno pa so na ogled plakati vizualnega umetnika Jaše, vezani na projekt The Lovest, Revisited.

Glede cen mladih umetnikov pravi, da je vselej odvisna od prepoznavnosti in uspešnosti umetnika, velikosti dela, medija, uporabljene tehnike itd., pojasni galeristka. Umetniško delo večje velikosti umetnice Nine Čelhar je bilo na prodaj za 2.800 evrov, za izvirnike manjših formatov se cene gibljejo med 300 in 700 evri, grafike so seveda cenejše. Te so na voljo v seriji prodajnih razstav grafične ustvarjalnosti R-edition, za katero Piera Ravnikar enkrat mesečno izbere avtorja mlajše generacije, s katerim ustvari grafike v omejeni nakladi do 30 izvodov. Te so na dan odprtja razstave na voljo po 50, nato pa po 75 evrov.

AIR4: Sto del ravno toliko umetnikov
Poleti bo v galeriji na ogled skupinska razstava, projekt AIR4, ki bo predstavil 100 vzhajajočih kot tudi že uveljavljenih mednarodnih umetnikov različnih generacij. Ti so prav za to priložnost ustvarili 100 originalnih umetniških del. Povabila jih je, da sodelujejo z umetniškim originalom v formatu A4, ki bo v sklopu razstave na voljo po dostopni ceni, za 100 evrov.

S tem želi spodbuditi zainteresirano javnost in tudi tiste, ki se doslej še niso opogumili in niso prestopili praga prodajne galerije, da to storijo: "Menim, da tisti, ki enkrat v umetniško delo vloži 100 evrov, naslednjič lažje vloži več, morda za drugo delo ali pa za večje delo istega umetnika."

Tudi za promocijo slovenske umetnosti v mednarodnem prostoru
Galerija že zdaj med drugim nagovarja in krepi tudi mednarodno sodelovanje ter povezuje ustvarjalce, strokovno in zainteresirano javnost, tako doma kot v tujini: "Domača in mednarodna iniciativa sodelovanj in mreženj pomeni korak k povezovanju sorodnih umetniških iniciativ, prostorov in projektov z namenom promocije v širši regiji. Strateške smernice programa so tako predvsem v izmenjavi aktualnih vsebin, največ poudarka pa bo galerija v prihodnje namenila gostovanju sodobne regijske produkcije in promociji slovenske umetnosti v mednarodnem prostoru."

Odziv je kljub nekoliko odmaknjeni lokaciji od neposrednega mestnega jedra dober. Res pa je galerija umeščena v trikotnik kulturnega dogajanja v mestu - med ALUO, Cankarjev dom in Moderno galerijo.

"Nisem si mislila, da bom v tako kratkem času prejela toliko lepih in spodbudnih odzivov, ki so po mojem mnenju predvsem rezultat tega, da smo v Ljubljani potrebovali tak prostor - pravo, ravno prav veliko prodajno galerijo, izčiščeno, t. i. belo kocko, v kateri se lahko umetnik predstavi samostojno in brez nepotrebnih motilcev v prostoru."